|
|
Post by Slavko on Jul 13, 2005 18:24:42 GMT 1
Birth (2004) Anna (Nicole Kidman) je tik pred poroko, ko ji načrte prikriža desetletni poba, ki trdi, da je reinkarnacija njenega pokojnega moža. Anna mu kmalu verjame in poroka odpade. Ampak kot kaže mulc vseeno ni to, za kar se izdaja. Dokaj gledljivo. Sem ful falil ... Mislil sem, da govoriš o www.imdb.com/title/tt0107630/ |
|
|
|
Post by Pauc on Jul 13, 2005 18:29:28 GMT 1
Hostage (2005)
Jeff Talley (Bruce Willis) se po grenki izkušnji, ko kot pogajalec izgubi družino, umakne od natrpanega policijskega življenja in pristane nekje na podeželju kjer kot šef policijskega oddelka nima veliko dela. Dokler se mladi pobalini ne odločijo oropati lokalnega bogatina (Kevin Pollack), ki ima težke veze s podzemljem. Uf, mulci sploh ne vedo v kaj so se podali. Uf, dva izmed trojice ne vesta niti kaj ima tretji kompanjon za bregom... Uf, niti Jeff ne ve, da bo talec kmalu postal tudi on in njegova družina.
Ja, spet stara dobra akcija z veliko iztreljenimi naboji, nekaj trupli, dovolj napetosti in stari dobri Bruce Willis v vlogi, ki jo je nekako patentiral v seriji Die Hard.
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 13, 2005 18:39:11 GMT 1
The Boondock Saints (1999)
Naključno najdeni filmčič.
Pač dva odfukanca sta odločena, da bosta mesto očistila nesnage. In začneta pobijati vse, ki vsaj malo sličijo na mafijo. Ubijata z občutkom in surovostjo. Trupla, ki jih puščata pa so na razpolago prav tako odfukanemu detektivu (William Dafoe), ki dogajanje vedno nekako, .. heh podoživlja. Konec perfektno trčen.
Dokaj svež in izviren film, nekako parodija na vse ostale mafijsko - strelske filme.
|
|
|
|
Post by Slavko on Jul 14, 2005 0:14:45 GMT 1
The Upside Of Anger (2005)
OK, priznam. Zadnja stvar, ki sem si jo želel, je bil ogled filma s petimi ženskami v glavni vlogi, moško stran pa naj bi branil Kevin Kostner. A življenje je eno samo sprejemanje kompromisov. Zakaj bi se torej jezil?! Huh!
Film se vrti okrog Terry Wolfmeyer (Joan Allen). Terry je premožna mati v srednjih letih. Ko nekega jutra njen mož s tajnico pobegne na Švedsko, se svet Terry podre na glavo. Sama ostane s štirimi skoraj odraslimi hèerami. Življenje je kruto, življenje je neprizanesljivo. In seveda Terry postane zagrenjena, cinièna ženska, ki polovico svojega èasa preždi ob pitju alkohola, v drugi polovici pa ji lase sivijo hèerke.
Najslabši odnos ima z najstarejšo hèerko Hadley (Alicia Witt). Ta na svoji diplomi materi ne pove le, da ima že tri leta fanta Davida (Tom Harper), marveè tudi, da se je z njim noseèa in se bo poroèila. Šok! Andy (Erika Christiansen) niti pomisliti noèe na študij, zaposli se na lokalnem radiu, kjer se zaplete v zvezo s šefom Adamom (igra ga sam režiser Mike Binder), ki bi bil lahko najmanj njen oèe. Emily (Keri Russell, oziroma vsem dobro znana Felicity) ima neizživete umetniške aspiracije. Ker njena mati ne želi, da bi v življenju postala baletka, je ves èas depresivna in se obèutno premalo prehranjuje. Najmlajša hèer Levender (Evan Rachel Wood) pa je zaljubljena v (domnevnega) homoseksualca.
Je življenje lahko za Terry še bolj naporno, strsno … ehhh … polno jeze? Da, v njeno življenje namreè vstopi sosed Denny Davies (Kevin Kostner). Denny je bil svoje èase velika zvezda v baseballu, zdaj pa le vegetira. S financami sicer nima pretiranih problemov, denar si služi s pogovorno oddajo na radiu in podpisovanjem baseballskih žog. Takoj je jasno, da Terry in Denny sodita skupaj. Vprašanje je le, ali si bosta to dovolila in za kakšno ceno.
Kot športni novinar moram spregovoriti še s te plati. Kevin Kostner je izvrstno uprizoril nekdanjega športnika. Prikazal je vso bedo, v katero se lahko ujame športnik po nespretnem prehodu iz športne kariere v »aktivno upokojitev«. [NE VEM ZAKAJ SEM TU VIDEL ROBERTA IN GREGORJA] Resnièno je blestel. Hkrati je bila to tudi neke vrste prispodoba za njegovo kariero, ki je v zaèetku 90-ih let strmo padla. Morda je èas za preobrat. Morda je èas, da se kljub jezi lahko nasmehne. Se boste vi nasmehnili po koncu filma? Huh?! Predvsem pa: boste sprostili svojo jezo, ko vas bo naslednjiè zgrabilo, da naderete partnerja/primete šefa za ovratnik/naredite sceno v restavraciji?
Kaj naj reèem? Majhen film, a všeèen. Ves èas se trudi premakniti meje, ki si jih ves èas postavlja sam ... a vedno nekaj zmanjka. Kljub vsemu pa je potrebno pohvaliti igro in predvsem vsakodnevne situacije. Življenje resda ni praznik, a (vsaj filmski) junaki so se znali nasmejati tudi vsakodnevnim banalnostim. Pohvalno, a vseeno škoda, ker je bil kvaliteten presežek na dosegu roke.
Ocena: 4/5
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 14, 2005 7:45:13 GMT 1
Close encounters of the third kind (1977)
Prvo srečanje Stevena Speilberga z nezemljani.
Po svetu se začnejo dogajati čudne stvari, stvari, ki bi jih lahko izvajali le nezemljani. Tudi v malem podeželjskem mestu imajo ljudje veliko opraviti z nezemljani. Heh, ti jih neprestano obiskujejo. Seveda se tudi tu vlada na vse pretege trudi, da bi to zadevo prikrila, ah, klišeji. No, ljudje, ki so doživeli bližnje srečanje tretje vrste pa imajo v mislih neprestano podobo kraja, kjer so bo zgodil zgodovinski trenutek, prvo srečanje s prebivalci drugega planeta...
Začetna zanimivost v filmu hudo pade na koncu, ko je vse skupaj preveč razvlečeno. Se pa vseeno po filmu vprašaš, kakšen bi bil svet, če bi prišli nezemljani z prijaznim namenom. Bi znali to izkoristiti?
|
|
|
|
Post by Slavko on Jul 14, 2005 10:43:38 GMT 1
Close encounters of the third kind (1977) Seveda se tudi tu vlada na vse pretege trudi, da bi to zadevo prikrila, ah, klišeji. Potrebno se je zavedati, da je bil film posnet skoraj pred 30 leti, tko da ne vem kolk je bil to kej klišejski izdelek ... |
|
|
|
Post by Pauc on Jul 14, 2005 13:30:00 GMT 1
V mislih nisem imel le skrivanja alienov (ala Area 51, Rosswell...), ampak vse tako imenovane teorije zarote, ki naj bi jih različne vlade skrivale. Od pristanka na luni, raznih vojnih resnic itd...
Izdelek pa nikakor ni bil klišejski.
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 15, 2005 8:14:02 GMT 1
The Parallax View (1974)
Po atentatu na senatorja kmalu začnejo umirati tudi priče dogodkov. Sicer po naravnih poteh, ampak Josephu Fradyju (Warren Beatty) je kmalu jasno, da je vendarle nekaj narobe. Kot kaže v organizaciji Parallax...
Spet zelo dobr, napet triler z odličnim Beattyjem, na režiserskem stolčku pa Alan J. Pakula (All the presidents men).
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 15, 2005 22:40:37 GMT 1
se že veselim branja borotovih videnj o filmu Štoparski vodnik po galaksiji.
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 18, 2005 9:48:07 GMT 1
Behind enemy lines (2001)
Vojak (Owen Wilson) na misiji nekoliko zaide iz narisane poti in kaj kmalu ga srbski uporniki raztrelijo z neba. Boj za preživetje se začne.
Ob koncu res ne moreš mimo občutka, da pri scenariju ni sodeloval tudi Bush. V dveh urah vidimo nespoštovanje mirovnega sporazuma, akcijo po lastni, ameriški volji, svetost ameriškega vojaka in njegovo neumrljivost, prizor ko beži pred skoraj celotnim betaljonom srbske vojske mi še dolgo ne bo ušel iz spomina, heh, ali pa beg pred minami.
Režiser na trenutke izbira neustrezne kadre, Owen Wilson nikakor ni za tak film, pač se mi vedno, ko ga vidim prikaže lik iz Zoolanderja, bi pa pohvalil Hackmana.
Eh, žanrsko bolj na dnu.
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 18, 2005 10:01:41 GMT 1
Carlitos Way (1993) Če poznate Briana De Palmo veste o čem gre film. Lahka biografija gangsterja Carlita Briganteja (Al Pacino), ki s pomočjo svojega odvetnika in prijatelja Davida Kleinfelda (Sean Penn) namesto 30 let v zaporu odsedi le 5 let. Ven pride prenovljen. Odločen, da na svetu ne bo več grešil. Problem je le ta, da njegovi stari znanci ostajajo gangsterji, uf ostati clean bo težko. Sploh, ko spozna pravi obraz odvetnika Davida. Odlična režija, nekaj kadrov na podzemni se močno približa tistim legendarnim v The Untouchables, spet zelo dobra glasba, prav tako pa je lepo v skupni akciji videti Ala Pacina in Seana Penna.  |
|
|
|
Post by Slavko on Jul 18, 2005 21:17:20 GMT 1
Shaft (2000)
Film, ki ... Hm ... Evo, sem brez besed, ker ne vem zakaj so posneli ta film.
Gre za "tribute" originalu iz leta 1971, ko je Richard Roundtree igral neumornega temnopoltega policista Johna Shafta. Model, ki je frajer, ki ne "jebe" sistema. Model, ki ima stil. Hej, kateri moški pa ne bi imel stila ob takem super komadu, ki ga prepeva Barry White? Povsem logièno ...
In zdaj smo v letu 2000. Kot da se v 30 letih ni niè spremenilo. Spet gledamo Johna Shafta, ki ga tokrat igra Samuel L Jackson. A ne! To ni James Bond, Superman, Spiderman ... ki bi bili vedno enako stari. Hehe ... to ni isti John Shaft! To je neèak Johna Shafta iz leta 1971 (!). In glej ga zlomka ... strica Johna tokrat igra sam Richard Roundtree! In izdelek iz leta 2000 je še bolj v 70-ih kot prvi izdelek s Shaftom v naslovu. Modeli so napravljeni v opremi iz 70-ih, kadri se menjajo v stilu iz 70-ih, in v zgodbi je celo ogromno rasne diskriminacije ... in potem ti nekdo v šali omenja Tigerja Woodsa ... Za crknt ...
Zgodba banalna, vse je banalno ... Edino kar ostane je odlièna naslovna pesem Barryja Whitea in seveda Samuel L Jackson, ki je bil rojen za to vlogo. Seveda pa niti on ne more rešiti filma katastrofe ... Èakamo na naslednji film èez 30 let, ko bodo igrali 3 Johni Shafti ...
2/7
|
|
|
|
Post by Pauc on Jul 18, 2005 22:37:36 GMT 1
;D se strinjam. sicer sem ga gledal že mnogo let nazaj, tako, da je spomin nekoliko meglen, a vseeno. to bi bila sicer lahko življenska vloga Samuela L. Jacksona, tip mi je čist ta prav za to... morda pod režijo Tarantina!?  |
|
|
|
Post by Slavko on Jul 18, 2005 22:46:23 GMT 1
;D se strinjam. sicer sem ga gledal že mnogo let nazaj, tako, da je spomin nekoliko meglen, a vseeno. to bi bila sicer lahko življenska vloga Samuela L. Jacksona, tip mi je čist ta prav za to... morda pod režijo Tarantina!? Glih mnogo let nazaj verjetno ni bilo, èe je bil film posnet 2000 in je verjetno okrog leta 2001 prišel v kina ... Mogoèe bi ga res Q lahko rešil ... V bistvu je to prvi film, ki sem mu dal podpovreèno oceno ... |
|
|
|
Post by Pauc on Jul 18, 2005 22:52:16 GMT 1
Godsend (2004)
Mlad par v nesreči izgubi edinega sina. Nori znanstvenik Richard (Robert De Niro) pa ponudi pomoč. Pomoč, ki bi lahko povrnila sina. Problem je le v tem, ker bi šlo za kloniranje. Torej strah in trepet sodobne družbe, sodobnega človeka. Vseeno se odločijo za postopek, a je kmalu jasno, da z novim sinom nekaj ni v redu...
Sicer dokaj sveža ideja. Ja, kloniranje bo čez nekaj desetletij postalo del nas. Ampak vseeno se zdi, da bi zgodbo lahko še bolj dodelali, tudi horror vskoki so premalo razviti. Filmu manjka mnogo. Teza, da je De Niro svojo zadnjo dobro vlogo odigral v filmu Ronin pa se mi zdi vedno bolj pravilna... Škoda. Scorsese, kje si??
|
|
