|
Post by Slavko on Feb 14, 2006 10:16:53 GMT 1
a boš tole kej delil? A še kdaj nisem? Kopija je sicer nekoliko slabša, a to je na letnico sodeè, razumljivo.
|
|
|
Post by Pauc on Feb 14, 2006 14:04:28 GMT 1
(#27) Munchen (2005)
Ko sem prvič slišal, da bo Steven Spielberg, ta zlati deček hollywooda, ki z vsakim filmom napolni marsikateri žep, snemal film o dogodkih, ki so leta 72 zaznamovali olimpijske igre v Munchnu, sem bil na začetku skeptičen. Pričakoval sem, da bo Spielberg, ki je židovskega rodu posnel film, ki želi na vsak način prikazati tegobe in težave židovskega ljudstva. Ampak presenečenje leta. Spielberg se je postavil na sredino. Ostal je nevtralen. Da osvežim. Leta 72 so palestinski teroristi vkorakali v olimpijsko vas in ugrabili 11 izraelskih športnikov. Po pogajanju so vse tudi ubili. Pika. In dogodki, ki so sledili kasneje, so predstavljeni v tem filmu. Jasno. Izrael po formuli zob za zob najame skupino ljudi, ki se medsebojno povezujejo in maščujejo izraelske žrtve. Maščevanje je odgovor. V tej skupini je tudi novopečeni očka Avner (Eric Bana), ki je prvi, ki ga zapeče vest. Dojame namreč, da oni niso nič drugačni od tistih palestincev, ki so jurišali po olimpijski vasi. Jasno, tudi oni izpolnjujejo želje nadrejenih in pobijajo ljudi. Razlike ni. Prizor za anale je verjetno tisti, kjer Avner pri mesenem zadovoljevanju svoje soproge v glavi podoživlja grozo s službenega "potovanja". Huh! Ni kej. Filmu sporočilnosti ne smemo očitati. Nasilje rodi novo nasilje. Ponavadi še bolj temačno, bolj zlobno. In pomembno je, da film obema sprtima poloma nameni isto grajo.
V boju za oskarje, film ima 5 nominacij, bo sedaj stvar prav zanimiva. Ali lahko Spielberg (režiji ne moremo ničesar očitati) premaga bolj umirjenega Leeja? Ali lahko Munchen kot politično kritični film premaga Brokeback mountain, ki je družbeno kritičen film?
|
|
|
Post by Pauc on Feb 15, 2006 14:19:43 GMT 1
Maraton: (#28) Dirty pretty things (2002) Ljudje, ki prihajajo iz tretjega sveta morajo za svoje lepo, mirno življenje v Londonu prodajati dele telesa. Za ledvico uspeš dobiti novo idetiteto. Dovolj družbeno kritičen. Audrey Tautou. (#29) Secret beyond the door (1948) Počitnice v Mehiki so lahko polne presenečenj. Film, kjer se pod režijo podpiše Fritz Lang, se morda nekoliko preveč spogleduje z že omenjeno Rebecco, a vseeno več kot le eden izmed množice filmov noir. + zelo dobri, suspenz zbujajoči glasbi. (#30) The Weather man (2005) Gore Verbinski, ki je pred leti opozoril s predelavo japonskega Ringuja, pa se potem podal na pot Piratov iz Karibov, vmes naredi film o vremenarju, ki ga jebe življenje. Vse okoli njega gre v drugo, neželeno smer. Morda nisem izbral primeren čas za ogled, ampak nekako me lik in Cageovo spotikanje ob problemih navdahne z optimističnim pogledom na svet. + Michel Caine.
|
|
|
Post by Slavko on Feb 17, 2006 2:09:19 GMT 1
Any Given Sunday (1999) Si èlovek zaljubljen v NFL želi še kaj veè? Seveda, da glavno vlogo odigra Al Pacino ... V dveh stavkih: Pacino je ostareli trener, ki kot kaže ga je povozil èas. Ko se mu na eni tekmi poškoduje legendarni QB Rooney (Dennis Quaid), v naslednji akciji pa še njegova zamenjava, je èas, da na sceno pride neznani QB Beamon (Jamie Foxx), ki od preseneèenja in lastnih napak zaène celo bruhat ... Zmotilo me je, da so ekipe izmišljene, da so doloèeni kadri borb slabo zmiksani (posebej štadion) ... ampak konec koncev (èe odmislimo, da je film režiral "fantastièni" Oliver Stone) je povsem gledljiv. PS: Komaj èakam na novo sezono
|
|
|
Post by Slavko on Feb 19, 2006 19:39:44 GMT 1
Walk on line (2005)
Po neslutenem uspehu Raya na velika platna prihaja še ena pripoved o glasbenem geniju. Hoja po robu je zgodba o Johnnyju Cashu.
"Mož v èrnem" je v mladosti v nesreèi izgubil brata, kar mu je njegov oèe veèno oèital. Po poroki se skuša prebiti na glasbeno sceno in se zaljubi v prav tako poroèeno spremljevalno pevko June Carter. To sta glavna dogodka, ki Cashu predstavljata ustvarjalno inspiracijo, hkrati pa glasbenika veèkrat tako potreta, da se umakne v svet droge.
Režiser James Mangold se preveè togo drži vseh žanrskih pravil, ki jih prinaša biografski film. Izjemna igra Joaquina Phoenixa in Reese Witherspoon (sama odpojeta vse vokale) tvori magièni del filma. Glavna junaka sta v zaodrju sramežljiva in zadržana, na odru pa se prepustita medsebojni energiji in usodi.
Med najbolj katarziène dele filma gotovo sodi koncert iz zapora Folsom, kjer je Cash posnel eno najbolj prodajanih plošè v zgodovini glasbe.
|
|
|
Post by Pauc on Feb 21, 2006 9:32:55 GMT 1
V zadnjem času mi marsikateri ogled preprečuje zanimivo dogajanje na olimpijskih igrah, predvsem hokej. A vendarle: Life aquatic with Steve Zissou (2004) Pričakoval več. Naveza Andreson - Murray me je znala s filmi kot so Rushmore, The Royal Tenenbaums veliko bolj očarati. V tem filmu, kljub dobrem castingu (Blanchett, Dafoe, Goldblum, Wilson, Houston...) ni ničesar kar bi me pritegnilo. Razen Murraya. Kot pravim, take obrazne mimike ni sposoben nihče. In tako ta maščevalni pohod za morskim psom, ki Steveju ubije najboljšega prijatelja postane dolgočasno, mrtvo, nezanimivo potovanje po oceanu in iskanje... koga že? (#31) To have and have not (1944) Res je. Key Largo ni bil naključje. Bogart tudi v tem filmi, ki ga režira gospodar tistega časa Howard Hawks, vozi ladjo in spretno vihti revolver. In tudi tu rešuje žensko, ki jo ljubi. In tudi tu se upre okupatorju. Ja, lahko bi rekli, da se Bogart v svojih filmih le reciklira, ampak je vseeno tak mačo, da noir brez njega ne bi bil to kar je. Pika. (#32) The Big sleep (1946) Humphrey Bogart kot detektiv Philip Marlowe. In v tem noir šmornu spodobi se in pravilno je, da detektiv doživi vse. Umor, izsiljevanje in ljubezen. In da se to reši na način, ki ga premore le Philip Marlowe. Lepo je gledati take filme, zapuščina je neizmerljiva. (#33) House by the river (1950) Kaj češ. Obdobje dobrih filmov pač. Umor. Ok po nesreči. Truplo je treba nekam skriti. Jasno, na pomoč pokličeš brata. Truplo se skrije a dokaz, strah, vest ostaja. Kako lahko nek film izgleda tako temačno, a po drugi strani tako jasno, je težko razložiti. Vsekakor se Fritz Lang izkaže. Lola rennt (1998) Hmja. Pričakoval čisto nekaj drugega. Princip kaj bi bilo, če bi bilo pri meni ne uspe. In zaradi mene lahko Lola laufa še danes.
|
|
|
Post by Slavko on Feb 25, 2006 9:47:49 GMT 1
Casanova (2005)
Najnoveša filmska upodobitev Giacoma Casanove popaèeno in nepreprièjivo prinaša pripoved o velikem ljubimcu 18. stoletja.
Režiser Lasse Hallström se tako enodimenzionalno osredotoèi zgolj na osvajalske spretnosti, povsem pa pozabi na odvetniški, politièni ali celo glasbeni vidik Casanove. Heath Ledger (Gora Brokeback) se sicer trudi, a (ne po svoji krivdi) izpade bolj "pavliha", kot nekdo, ki je zaznamoval svoj in prihodnji èas.
Hallströmov Casanova tudi po zaslugi všeènih stranskih likov (Oliver Platt kot sramežžjivi trgovec, Jeremy Irons kot inkvizitor, Omid Djalili kot Casanovov strežnik) izpade kot sprošèujoèa komedija, ki jo po ogledu lahko hitro pozabite.
|
|
|
Post by Pauc on Feb 25, 2006 15:36:59 GMT 1
(#34) The Front page (1974)
Duo pred kamero (Jack Lemmon in Walter Matthau) in mojster za kamero (Billy Wilder) v tem humornem prikazu novinarskega hlastanja za udarno novico, ki jo konkurenca ne more presešti. Super zadeva. Od dialogov, do situacije vse spominja na prvovrstno, pametno komedijo.
(#35) The night of the hunter (1955)
Eden izmed večjih klasikov. Film ima vse prave prvine tako filma noir, kot tudi horror flicka. Medtem ko tudi družinski faktor ni za spregledati. In če prvi film pokaže hlastanje po eksluzivnosti, tale pokaže hlastanje po denarju. Robert Mitchum izgleda naravnost zastrašujoče in nikakor si ne bi upal pred njim skrivati skrivnosti...
|
|
|
Post by Slavko on Feb 26, 2006 21:19:36 GMT 1
Legally Blonde 2: Red, White & Blonde (2003) Ravno vèeraj sem premišljeval, da že dolgo nisem videl filma, ki bi si zaslužil enko ... Evo vam ... Blondinko z Harvarda 2 je idealna za to. Moram priznati, da mi je bila enka celo *všeè*. Paè primerno sobotno razvedrilo za v domaèi kavè. Dvojka ... za pobruhat in v sramoto filmu. Je pa Reese Witherspoon pobrala velik keša ... huh ... šele zdej lahko vidim kako dobra je v Hoji po robu. Ampak OK, sej ni ona kriva, da je tale film tko slab. Je paè blond
|
|
|
Post by Slavko on Feb 26, 2006 21:22:55 GMT 1
Jaz se danes poslavljam od Liffa z Don't Come Knocking (2005) cannskim nominirancem. Z malo zamude ... Wim Wenders in Sam Shepard sta 21 let po klasiki Pariz - Teksas spet združila moèi. Tokrat prinašata zgodbo o igralcu, ki ga je povozil èas. Shepard, ki je znan ljubitelj Divjega zahoda, je napisal scenarij po svojem okusu. Upodobi ostarelega igralca westernov, ki ima vsega dovolj in dobesedno na konju zbeži iz sveta, ki ga je po 30 letih zaèel utesnjevati. Obišèe mater, ki mu razkrije, da ima igralec otroka, za katerega sploh ni vedel. Film je osredotoèen na junakovo izgubljenost in navelièanost v svetu, ki ni veè del njegovega jaza. Shepard je oèitno tako zaljubljen v svet Divjega zahoda, da pretirava celo do te mere, da ga najstnice (dvajset let po njegovem ustvarjalnem vrhuncu) nemudoma prepoznajo v vsakem lokalu ali hotelu. Nesmiselno je povedati, da so v 80. posneli le malo filmov iz omenjenega filmskega žanra, kaj šele, da bi bili igralci medijske zvezde. Tematika je na mestih sorodna kot pri Strtih cvetovih (ki pustijo veliko boljši vtis). Zanimivo je, da v obeh igra Jessica Lange. V Ne hodi mi trkat je Langejeva preprièljivo najboljši del filma.
|
|
|
Post by Pauc on Mar 3, 2006 11:23:53 GMT 1
Zopet nekaj dobrot: (#36) Charade (1963) Zmes romance, mysteryja, trilerja in komedije. V filmu je toliko prevar in laži, kot v najbolj skorumpirani družbi. Vse to za 250.000 dolarjev. In kaj je bolje od filma, ki se začne z odvrženim truplom?? In nato sledijo še tri trupla, pa še več prevar, laži... Odlično. Casting trga gate. Audrey Hepburn, Walter Matthau in Cary Grant ustvarijo prijetno energijo in naredijo film nepozaben. (#37) Dark passage (1947) Tipičen film noir. Pa ne zato, ker sta skupaj zopet Humphrey Bogart in Lauren Bacall, ampak zaradi samega vzdušja. Zopet temačen, fatalen, napet... In Bogart tudi tokrat beži pred roko pravice. Ok je Begunec. Obsojen zaradi umora, ki ga ni storil. In po spletu okoliščin mu uspe pobeg. Skok do plastičnega kirurga in stvar je rešena. Mar res? Huh, i love that kind of movies. Dreamer: Inspired by a true story (2005) Toliko klišejev na kupu boste težko našli. Sredi filma niti ne veš točno ali gledaš Seabiscuita ali kaj drugega... + Dakota Fanning (#38) ...And justice for all (1979) Al Pacino v odvetniški srajci. Na pomoč ga pokliče osovraženi sodnik, ki se je znašel v priporu zaradi posilstva. In stvar je jasna. Ali slava in denar ali moralno zadoščenje?? Težka izbira?? No, za Arthurja Kirklanda že ne. (#39) Foreign correspondent (1940) World war 2 je v zraku. V Angliji delujejo vohuni. In kdo je najboljši za režijo takega filma? Uganili ste, Alfred Hitchcock. Še ena mojstrovina, ki nas niti za trenutek ne izpusti izpred ekrana.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 6, 2006 15:56:31 GMT 1
Magnolia (1999) - skupek različnih zgodb združen v eno. Ena boljših vlog Toma Cruisa, soundtrack trga gate. Odlièen film ... predvsem prva polovica trga gate, stopnjevanje napetosti do amena. Na koncu se itak vse steèe ... v kaj? Hja ... odlièno, odlièno zdej pa na Super Bowl Magnolia ... spet se vraèamo na zaèetek ... Èe se je sluèajno kdo spraševal pomena žab ... heh ... ravno v obratni smeri sem zaèel tazmišljati kot režiser Anderson, amapk oba sva prišla do podobnega spoznanja ... www.cigarettesandredvines.com/film.php?id=MM1
|
|
|
Post by Slavko on Mar 6, 2006 19:27:20 GMT 1
Charade (1963)
Cary Grant v zadnjih vzdihljajih ... O vsebini ne bom pisal, ker je tik nad to vrstico že Sandi omenjal ... Povedati moram, da je CG res "džek" ... Ne vem, èe sem videl igralca, ki je bolj ironièen ... sarkastièen, kot je Cary Grant! Še v North by Nortwest s svojimi replikami blesti ... tule pa nadaljuje v podobni maniri ... he's really "da men" ...
Od igralcev bom omenil še zimzelenega Jamesa Coburna. Model ima res markanten glas. Za zabavo poskrbi inšpektor Grandpierre (Jacques Marin) ...
Res prijetno razvedrilo.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 6, 2006 19:39:44 GMT 1
... And justice for all (1979)
Da, s Sandijem sva imela podoben repertuar ... Pripomnil bi le, da v središèu vendarle ni "spopad" med odvetnikom Arthurjem (Al Pacino all mighty) in sodnikom Flemingom (John Forsythe) ... ampak je to le (glavni) kos sestavljanke o ameriškem pravnem sistemu ...
OK, režiser Norman Jewison (In the Heat of the Night; Jesus Christ Superstar) si je zadal obsežno nalogo ... Po svoje kar težko ... Luknje v pravnem sistemu ... kaj pa luknje v filmu? ... Hm, kaj me moti (poleg odurne glasbe;)? Najbrž ne preveè uspelo mešanje žanra komedije in drame.
Sicer pa Pacino v svojem slogu. Ne predstavljam si igralca (razen Jacka Nicholsona), ki bi tisti zadnji prizor odigral bolje! Huh, model se je tako vživel, da je tik ob koncu dejanjsko vidno, kako enkrat (nehote) pljune slino ... Popolnoma v elementu, popolnoma Pacino ...
OK, vsi vidimo v odvetnikih pijavke ... a tudi pijavke imajo èustva ... Jeffrey Tambor v (sploh prvi filmski) vlogi Jayja Porterja doda svoj kanèek.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 6, 2006 19:54:14 GMT 1
Capote (2005)
OK, priznam -- v sekciji Oskarji 2006 sem ga pošteno popljuval ...
Da se razumemo ... film ni slab, pravzaprav je povsem spodoben filmski produkt. Sem pa (pod vplivom nominacij) prièakoval bistveno veè.
Truman Capote - bojda najveèji ameriški pisec - je svoj peèat pustil kot avtor Breakfast at Tiffany's in In Cold Blood (špekulacij, da je on dejanjski veèinski avtor To Kill a Mockingbird se bom tu izognil). Film pripoveduje o nastanku knjige In Cold Blood, po kateri veè ni poprijel za pero in mu je dejanjsko prinesla hudo slavo in peklenske osebne muke ... in je kasneje èisto propadel.
Ni mi všeè naracija, ni mi všeè struktura, ni mi všeè tempo, ni mi všeè vsa ta medijska pozornost.
Ves film nosi zasluženi prejemnik oskarja Phillip Seymour Hoffman, ki je dokazal, da je res izvrsten igralec. Še zdaj se sprašujem, kako so posneli zadnje sreèanje v zaporu (ko v sekundi postane rdeè kot rak; žile mu dobesedno iztopijo) ... Model se je profiliral z nenavadnimi vlogami Happiness (1998), Magnolia (1999) ...
btw: treba je videt Punch-Drunk Love (2002)
|
|