|
Post by Pauc on Mar 7, 2006 12:35:18 GMT 1
(#40) Double Indemnity (1944)
Billy Wilder se s tem filmom pri meni ponosno (končno) vpiše med top 5 režiserjev. Verjetno mojster, ki mu ni para. Praktično odličen v vsakem žanru. Z Sunset blvd-jem in Double Indemnityjem je praktično zaznamoval film noir, odličen je v komedijah itd... In ko omenjam zaznamovanje nekega žanra mora biti to res velika stvar, kajne!? V tej klasiki vidimo vse tisto, kar nam je film noir dal v 40ih, 50ih. Fatalno žensko, ki misli le na umor ali druge nečednosti in seveda moškega, ki temu nasede. Simpl. Ljubezen je pa itak vedno glavna, nikoli premagana vaba. V filmu spoznamo uspešnega zavarovalnega agenta Walterja Neffa (Fred MacMurray), ki nekega dne naleti na hudo mino. Phyllis (Barbara Stanwyck), v katero se jasno, zaljubi, mu predstavi ponudbo, ki bi jo težko zavrnil. Ubiti hoče moža, seveda pa ga prej želi še fino zavarovati. In ker bo umor prikazan kot nesreča, naj bi zavarovalnica izplačala dvojno zavarovanje, ee double indemnity. 100.000 dolarjev. Kaj je bolje za sveže zaljubljeni par, a. In voila, vabljeni na vrtiljak filma noir. Poln zasukov, težkih trenutkov, temačnosti in fatalnosti. In cigaret. Mega!
|
|
|
Post by Pauc on Mar 8, 2006 13:11:45 GMT 1
(#41) Walk the line (2005) Biografija Johnnyja Casha. Več napisal že Slavko tako, da ne bom dolgotvezil. Phoenix je zares odličen, prepričljiv, medtem ko me oskarjevka Witherspoonova niti ne prepriča toliko. Tudi samemu filmu manjka nekaj, nekaj samosvojega stila. Problem glasbenih biografij je, da so si vse podobne. cenzuraga, droge, sex in rocknroll. Nestrpno pa čakam biografijo Micka Jaggerja, če se bo ta trend še nadaljeval.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 10, 2006 23:38:19 GMT 1
(#21) North country (2005) Charlize Theron spet v vlogi, kjer lahko kaže svoj talent in blesti v vlogi ženske, ki jo družba zopet tepe. In tudi tu (po filmu Monster, seveda) se ona upre in udari nazaj. Hja, leta 89 so se v severni Minnesoti ženske zaposlovale tudi v rudnikih in moškim to nikakor ni šlo v račun. Igrali so umazano igro. Igro, ki je ženskam dala vedeti kje je njihovo mesto. Vse dokler v ta rudnik ni prišla Josey Aimes in naredila štalo. + Fraces McDormand. Od filmov z letnico 2005 (ki sem jih zaenkrat videl) zame osebno najboljši. Nabit s èustvi od prve minute do zadnje. Še zdej mi ni jasno, kako lahko Reese pobere oskarja. Celo Keira Knightley je boljša. That's huge chalenge. In film ima še v stranskih vlogah take junake, ki v svojih skrbno odmerjenih minutah dodajo svoj del (Sean Bean, Woody Harrelson, Richard Jenkins, Sissy Spacek). Še sodnik je legenda, pa mu ne vem imena (a ma tisto "znano faco" ) Capote se lahko samo skrije in pomiluje svojo depresijo.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 11, 2006 11:38:53 GMT 1
(#12) Good night and good luck (2005) George Clooney postaja kritik ameriške demokracije no.1. Tokrat kot režiser predstavi delo in mišlenje kongresnika McCarthyja, ki ima veliko paranojo pred komunisti. Vzporednice z današnjimi strahovi čez lužo so skoraj neverjetne. Dobra kamera, pohvalno predvsem, da se tak film snema v čb tehniki. Kapo dol. Hja, spet sem prièakoval ... nekaj veè. Podoben štos kot pri Capoteju. Zame pri obeh filmih manjka ... nekaj veè. Obe zgodbi prinašata neke resniène dogodke, ki niso bili en *dogodek*, temveè je daljše obdobje tvorilo *dogodek*. In pri teh filmih je najveèja težava prinesti kvalitetno naracijo, ki ves èas drži napetost ... eee ... zgodbo. Tu, tega žal ni. Kaj takega sem doživel recimo pri All the President's Men (1976). Pa da ne bom samo kritiziral. Pohvaliti velja ÈB-tehniko, pravega senatorja, cigarete, TV-reklame in Davida Strathairna. Zame osebno (še vedno ne morem iz peterice nominirancev): kje je North Country, Broken Flowers? In imam obèutek, da sem sodi tudi History of violence (sam je to treba najprej šele videt).
|
|
|
Post by Pauc on Mar 11, 2006 13:56:34 GMT 1
No definitivno je Good night and good luck boljši od Capoteja, a slabši od A history of violence. Ampak film krasi zares odlična režija, odlična igra in odlična fotografija zato je mirno med boljšimi filmi lanskega leta. Broken flowers pa pogrešam tudi jst...
|
|
|
Post by Pauc on Mar 11, 2006 14:17:33 GMT 1
(#42) Escape from Alcatraz (1979)
Alcatraz, ta nepremagana trdnjava. Nikomur še ni uspelo zbežati. Vsaj živemu ne. Dokler v pripor ne prispe Frank Morris (Clint Eastwood). Znan po pobegih iz ostalih zaporov se tudi tu loti zahtevne naloge... Skupaj s dvema kolegoma pristane med legendami...
|
|
|
Post by Pauc on Mar 11, 2006 14:22:11 GMT 1
Elizabethtown (2005)
Huh... težak zalogaj. Tisti, ki ta film primerjajo z Garden stateom, delajo le temu neznansko krivico. Namreč Garden State je vsak 5krat boljši kot tole dolgočasje. Film ima sicer svoje prijetne trenutke, sploh začetek "vezi" med Bloomom in Dunstovo je dokaj prijeten. Ampak vse se nekako izgubi v drugi polovici. Preveč razvlečeno, premalo... zanimivo... Glede na to, da je casting dokaj obetajoč, pa da film manj kot bi lahko.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 12, 2006 21:56:23 GMT 1
Crash (2004)
Paul Haggis (scenarist Punèke za milijon dolarjev) se v filmskem prvencu pogumno loti rasizma, ki je v Ameriki še vedno pereèa tema.
Usodna nesreèa je sestavljena kot niz na videz nepovezanih zgodb, ki v celoti dobijo globlji pomen. 36-urno dogajanje je postavljeno v Los Angeles, kjer je korak od rasista do žrtve rasizma skoraj neviden. Vsi akterji so hote ali nehote žrtve strahu, ki jih neusmiljeno hromi.
Filmski kritiki bodo še dolgo ugibali, ali je v boju z Goro Brokeback kipec za najboljši film upravièeno romal v Haggisove roke. Nekaj pa je gotovo, Usodna nesreèa prinese nekaj pretresljivih prizorov (reševanje iz goreèega avtomobila, strelski obraèun propadlega lastnika trgovine ...), kjer gledalec doživi katarzo.
Usodna nesreèa v svojem žanru kotira zelo visoko, vseeno pa ni na ravni sorodne Magnolije. Film je prejel še dve nagradi ameriške filmske akademije: za montažo in najboljši izvirni scenarij.
|
|
|
Post by Pauc on Mar 13, 2006 0:44:42 GMT 1
Prime (2005)
Evo Slavko, vseeno nisem dovolj močan. Tu sem podlegel. Na srečo film niti ni slab. Sicer izza žanrskih okvirjev ne pokuka, a vseeno dovolj za krajšanje časa. Morda filmu nekaj ravni dvigne dobra Maryl Streep, ki se v vlogi terapevtke na enem bregu in zaščitniške mame na drugem bregu dobro znajde. Film ni tak podn kot je bil recimo Tašča. da te kap, ravno žanrskih meja pa tudi ne bo podiral...
|
|
|
Post by Slavko on Mar 14, 2006 10:28:36 GMT 1
In the Heat of the Night (1967)
Ni kej, rasizem je bil v ZDA velik problem že stoletja in oèitno bo še kar nekaj èasa, le da se je v zadnjem èasu iz enosmernega (belci-èrnci) stopnjeval še na mnoge druge rase (Crash).
Vroèica noèi prinaša detektiva Virgila Tibbsa (Sidney Poitier), ki se za nekaj ur po nakljuèju znajde v mestu Sparta, ki je prežeta z rasizmom ... Seveda, ker je èrn, je takoj osumljen umora nekega bogataša, ki je ravno prišel v mesto in obljubil izgradnjo neke tovarne. Modela odpelejo na policijsko postajo in ga identificirajo. Šef postaje Bill Gillespie (Rod Steiger) paè ni nek briljanten policaj in hitro osumi niè hudega sluteèega osumljenca. Tibbs mu hitro dokaže, da se moti. Pod pritiskom višjih inštanc je prisiljen, da mu Tibbs pomaga ...
Dobra igra, dobra muska, dobra napetost, v vse pore lepo položen rasizem ... zadnjih 20 minut nekoliko pade; ampak vseeno odlièen film, ki je nesel pet oskarjev. Tudi Steiger.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 14, 2006 10:33:47 GMT 1
Double Indemnity (1944) Pisal že Sandi. Le da jaz nisem nikoli dvomil v Billyja Lepo je opazovat film noir (to, že nièkolikokrat reèeno - popoln filmski žanr) ... Pri Wilderju mi je všeè, da takoj pokaže, da je junak propadel (Sunset blvd.) Zakaj bi to hranil za nek twist, saj itak vemo, da je to film noir. V teh filmih so mi najbolj smešni pripovedovalci ... s takim nekim uradnim, višjim tonom in z izbrano govorico ... seveda, saj prinašajo film noir!
|
|
|
Post by Pauc on Mar 14, 2006 11:16:16 GMT 1
(#43) Planet of the apes (1968)
Planet opic. Posadka astronavtov, ki ji poveljuje kdo drug kot Charlton Heston strmoglavi na nepoznanem planetu, kjer kmalu ugotovijo, da so ljudje podrasa. Vladarji planeta pa so opice! Huh. Taylor (Heston) se upre hierarhično močnejšim in si izbori svojo svobodo. Zadnji del filma je zelo močan, ko Taylor ugotovi, da ni na planetu nekje v drugem osončju, ampak na materi zemlji. Hja, kot kaže "they finally did it!" Film je pustil v svojem času kar lep pečat. Videnih je kar nekaj obrazov takratne ameriške družbe. Še sedaj pa ne morem verjeti, da je pod kostumom opice Zire nastopila Kim Hunter.
Beneath the planet of the apes (1970)
Torej film Planet opic v 70ih dobi še štiri filmska nadaljevanja, tv serijo in risano serijo! Kar bi lahko postalo kult, postane posmeh. Vsaj tako kaže. Brent (James Franciscus) je poslan, da najde in reši Taylorja. Kako je prišel sem in kako je sploh vedel, kje naj bi se Taylor nahajal na žalost ne izvemo. Ampak ok, go with the flow... Na pomoč zopet priskočita Zira in Cornelius, ki našemu Brantu omogočita pobeg, ki ga po spletu srečnih okoliščin pripelje do visoko razvitih ostankov ljudi, nad katere pa že prihaja armada goril pod vodstvom ultrahudega Ursusa... Film tu hudičevo pade in izgleda kot, da bi gledali kak star ruski sci-fi iz 50ih... Pred nadaljevanjem serije o opičjem planetu imam tako kar nekaj strahu in priznam, da bom ostale 3 dele pustil za kdaj drugič. ;D
|
|
|
Post by Pauc on Mar 15, 2006 13:42:33 GMT 1
(#44) Knock on any door (1949)
Presenečenje! Prvič odkar gledam Bogarta je le ta prvič spremenil svoj filmski poklic. Vedno je detektiv, gangster ali kaj podobnega, a vseeno vedno v konfliktu z zakonom. A tule je odvetnik. Iz godlje mora spraviti Nicka Romana, ki ima dolgo in obsežno kartoteko. A tokrat naj bi bil pri umoru policaja nedolžen... Zanimivo. Tako spoznavamo zgodbo Nicka, ki ga nekoliko okorno odigra John Derek, kako se bori proti zakonu, proti življenju, proti vsakomur. Morda Humphrey Bogart v koži odvetnika ne prepriča najbolj, nekako ga ne vidim kot odvetnika. Čeprav je zadnji monolog močan del filma, a vseeno to ni tista vloga, ki je na filmski zemljevid orisala gospoda Bogarta. A vseeno film pod režisersko taktiko Nicholasa Raya deluje dobro in gledljivo za vsako dušo.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 15, 2006 19:31:11 GMT 1
... somebody is in love with Bogey ...
|
|
|
Post by Pauc on Mar 15, 2006 22:35:18 GMT 1
in love...?? ne to ne. je pa legenda.
|
|