|
Post by Slavko on Apr 3, 2006 23:07:50 GMT 1
Kill Bill: Volume 1 (2003) No, zmotil sem se. Nasilje vèasih ni slabo. In to pokaže Q v enki. Ej, koliko ene krvi, nasilja, meèevanja ... Eh, Q je zakon. Ker si upa narediti to, kar sta brata Wachovski v Matrici. Zmeèe v film vse v kar je zaljubljen in to enostavno deluje. Enka izgleda kot strip. Zdaj mi je jasno, da je Robert Rodriguez veliko nasvetov pri Sin Cityju dobil od Q-ja. Ki ima na listi še vedno le 4 in ne 5 filmov. Ane, Sandi? PS: Ni mi žal obratnega vrstnega gledanja. Mal eksperimenta.
|
|
|
Post by Pauc on Apr 5, 2006 14:02:20 GMT 1
;D heh, its all about Hitchcock. Najprej hitchcockovski nogomet, nato pa še dva filma.
(#60) Dial M for Murder (1954) - Načrt o umoru, ki se ponesreči. Izjemna Ray Milland in princesa Grace Kelly.
(#61) Rope (1948) - Prijatelja želita biti posebna, zato umorita tretjega prijatelja. Nato pa dobesedno na njegovem grobu gostita njegove starše in dekle. Ne, ni neki low budget horror flick. Omembe vredni James Stewart in John Dall.
Torej, Its all about Hitchcock ;D
|
|
|
Post by Slavko on Apr 12, 2006 18:41:11 GMT 1
Match Point (2005)
Woody Allen se je le poslovil od New Yorka, ki ga je na neki naèin kreativno izèrpal. Z novim filmom dokazuje, da je še vedno mojster.
Zgodbo o vzponu na družbeni lestvici je postavil v London, kjer spremljamo Chrisa (Jonathan Rhys Meyers), ki se od skromnega inštruktorja tenisa po sreèanju s svojim odraslim uèencem Tomom (Matthew Goode) povzpne v visoki družbeni razred.
Zadnji udarec prinaša analizo èloveškega znaèaja. Allen pokaže, da se v vsakem posamezniku skriva delèek slabega in pogosto je dovolj le majhen dogodek, èe hoèete (ne)sreèa, da se "negativni potencial" uresnièi.
Allen je bil za svoj izvirni scenarij nominiran za oskarja, kar se mu je primerilo prviè po osmih letih. Nominacijo bi si zaslužila tudi Scarlett Johansson, ki blesti v stranski vlogi Nole. 21-letnica je sicer edina igralka v filmu, ki ne prihaja iz Velike Britanije.
|
|
|
Post by Pauc on Apr 13, 2006 10:06:01 GMT 1
Evo: (#62) The Enforcer (1951) Lokalni gangster za zapahi, a proti njemu ni nobenega dokaza. Pa čeprav vsi vedo kako pokvarjen je. Dokler D.A. Martin Ferguson (Humphrey Bogart) ne najde zadnjo pričo. Ne ravno najboljši film noir, a vseeo dovolj za omembo. (#63) My left foot (1989) Cristy Brown (odlični Daniel Day Lewis) rojen z povsem paralizirano desno stranjo. Vseeno dovolj močan, da z levo nogo premika gore. Nekaj oskarjev se je izmuznilo, nekaj jih je padlo, jokali ne boste, boste pa pomislili o človeški moči, ki jo nosimo v sebi. (#64) The Big Steal (1949) Tisti, ki ste videli The night of the hunter, kjer Mitchum prikaže vse kar zna, potem boste nekaj takega pričakovali tudi tu. Tule Mitchum sicer ne zablesti v takem sijaju, ali pa sam take "junake" preveč ocenjujem na podlagi Bogarta No, je pa zgodba in dogajanje dovolj impozantno, da te ne pusti izpred naslonjača in uživaš, ter navijaš za svojo stran. (#65) Papillon (1973) Hudo je, ko si zapornik tako močno želiti pobegniti iz zapora. In hudo je, če mu to nikakor ne uspe... Steve McQueen in Dustin Hoffman filmu, ki se nazarensko vleče dajeta dodaten impulz, a vseeno premalo, da bi ga kovali v zvezdnato nebo. Morda vsaj 30 minut predolg. ;D (#66) Straw dogs (1971) Američan (Dustin Hoffman) je v Angliji teroriziran s strani lokalnih rednexov. Dokaj gledljivo + mična Susan George (#67) Ace in the hole (1951) Billy Wilder za kamero in Kirk Douglas pred kamero. Dober dvojec ni kaj. Film?? Povsem Wilderjev. Torej odličen. Medijski cirkus, ki ga poznamo danes je uspel Chick Tatum (Douglas), ta slave željni novinar, ustvariti že v 50ih. Pa čeprav se vse dogaja le okoli moškega ujetega pod zemljo... see you
|
|
|
Post by Slavko on Apr 13, 2006 20:36:27 GMT 1
The Birds (1963)
Kaj je groznega pri golobih? Prav niè. To tezo je na filmska platna vrgel Alfred Hitchcock in s tem odprl morje filmov, v katerih napadajo razne podgane, paradižniki, škorpijoni ... vse živo ...
Film, ki se zaène kot ljubezenska drama in konèa kot eden najveèjih trilerjev, pregonov èe hoèete. Ptice so se zdužile in uprle. Vseh vrst. Tu in zdaj.
|
|
|
Post by Pauc on Apr 14, 2006 17:22:42 GMT 1
doku night ;D Cinemania - Pravi cinefriki ;D Proti tem se pa še midva s Slavkotom skrijeva. ;D ;D AFIs 100 years..... 100 movies - vsi, ki v hwoodu nekaj pomenijo izberejo 100 naj filmov. Top 3 : 1. Citizen Kane 2. Casablanca 3. THE GODFATHER (solze v očeh seveda nastopijo) The Best of film noir - hmja... kar malo razočaran. Od dokuja takega naslova sem pričakoval nekoliko več.
|
|
|
Post by Slavko on Apr 15, 2006 13:15:45 GMT 1
Veèer Gusa van Santa
Zaèelo se je povsem sluèajno, ko sem malo poskrolal Good Will Huntinga, pa me je enostavno potegnilo not.
Good Will Hunting (1997) Sicer sem tu že pisal o tem filmu. Tokrat nove impresije. Film je kakopak predvidljiv, so pa posamezne scene v njem zelo moène in te nosijo cel film. Hudo je recimo tam, kjer profesor Lambou spozna, da je sicer pameten, a ni genij, prokleto daleè. To je huda travma.
Elephant (2003) Èe ti data najvišjo možno referenco g. Pavec in Tom Hanks ... potem mora že nekaj biti na tem ... Sam sem bil nekolikanj razoèaran. Zaradi referenc. Film ni nek blazen presežek, vseeno pa zanimiv. Èlovek mora imeti kljub le 80 minutam veliko potrpljenja ... Veliko sprehajanja za niè ... OK, sej se razume kaj je v ozadju. In najbrž je ravno to boleèe, da ni razloga za dejanje glavnih dveh akterjev.
|
|
|
Post by Slavko on Apr 18, 2006 10:07:30 GMT 1
The Bourne Identity (2002) Še ena izmed serij vohunov. Le da se tu zaène, da Jason Bourne (Matt Damon) ne ve da je vohun. Po neuspeli akciji je ostal brez spomina, ostali pa so mu killing refleksi. V vlogi njegove bejbe Franka Potente, huda bejba, ki nam je nasproti tekla v Lola rent. Njegov šef pa Chris Cooper, morda malo netipièna vloga zanj. A model mi je res *prisrèen* ...
The Bourne Supremacy (2004) Srednji del trilogije. Bournu, ki se je v enki kakopak sreèno rešil, nagaja spomin ... S svojo Franko ne more biti dolgo sreèen, ker mu jo en ruski hitmen odstrani ... Solidno nadaljevanje. Žal brez Franke.
The Naked Gun: From the Files of Police Squad! (1988) Po mojem skromnem mnenju daleè najboljša (brezpomenska) komedija. V glavni vlogi imamo nesposobnega policista Franka (Leslie Nielsen), ki se tako dobro vživi v vlogo, da ostanem brez besed. Družbo mu delajo OJ Simpson in Prescilla Presley in seveda g. Kennedy. Današnje izvedbe raznih Johnny Englishov in podobnih bedastoè se lahko samo skrijejo. Edina komedija, kjer se res lahko glasno smejiš od prve do zadnje minute.
A History of Violence (2005) Morda res en boljših filmov prejšnjega leta. V oèi sta mi takoj padli dve napaki: Viggo teèe iz gostilne domov, namesto, da bi se pripeljal. Jebiga njegova krinka, da ne zna furat. Èe je v igri njegova familija, ki jo je imel ful rad, bi se pripeljal z avtom. Gostilna: le dan po strelsme obraèunu, je normalno delovala. Tega ne bi bilo nikjer na svetu! Treba je poèistit, pobrat dokaze ... ne pa 10 ur kasneje že vse OK. Sicer pa sem bil prviè v življenju impresioniran nad mrtvimi ljudmi. Se mi zdi, da zelo veristièno prikazano. Zelo dobro.
Flightplan (2005) Nekoliko razoèaran nad tem spektaklom v nebu. OK, vèeš mi je bilo, da so takoj vsi posumili, da so na letalu krivi Arabci, ker je v ZDA itak vsesplošna panika - sam da vidjo Arabca. Fosterca v vlogi matere solidna. Peter Sarsgaard tudi. Moti me scenarij, preveè enih lukenj in nedoreèenosti.
Derailed (2005) Na drugi strani pa en film, ki ga je veèina kritkov spljuvala, da je preveè prozoren, predvidljiv. Jaz pa sem se vanj lepo ujel. Morda je zgodba res predvidljiva, a režiser postreže nekaj stranpoti. Clive Owen kot ponavadi zelo v redu. Tudi v vlogi pasivca. Jennifer Aniston pa ima premalo odmerjenega prostora za kakšen bolj pameten vtis.
|
|
|
Post by Pauc on Apr 18, 2006 10:43:28 GMT 1
pišem le še v tej temi (#68) Match point (2005) Woody Allen tokrat povsem drugačen. Ponovno ali če hočete končno spet odličen. Včasih moramo imeti res le srečo v življenju. Scarlet Johansson bi si zaslužila kakšno pohvalo tudi od mene... (#69) Ice Age 2 (2005) Morda manj čarobna kot prvi del, a vseeno nekaj uspešnih for. The Passion of the Christ (2004) Vedno sem si rekel, da ga gledam le če bo na tvju. In poptv me je presenetil... Ok, razsvetljenstva nisem doživel. Confidence (2003) Nateg za nategom... Škoda, na nek način nategnejo tudi gledalca. Dober casting: Paul Giamatti, Dustin Hoffman, Rachel Weizs, Andy Garcia, Ed Burns... (#70) In the heat of the night (1967) Tipičen film, kjer ima glavno besedo vsega vajeni detektiv. Ampak boj z rasizmom in odlična Poitier in Steiger ( ;D kako tip žveči) dajeta filmu večno veljavo.
|
|
|
Post by Pauc on Apr 26, 2006 14:05:49 GMT 1
ne ne, še vedno gledam filme ;D
(#71) The day the earth stood still (1951)
Eden izmed prvih sci - fi filmov, kjer so zemljane bitja iz širnega vesolja posvarila naj lepše ravnajo z naravo. Sporočilo še vedno aktualno in bo verjetno aktualno še naslednjih 50 let.
(#72) His girl friday (1940)
Tudi Howard Hawks z izjemnim Caryjem Grantom pridela zgodbo o novinarjih, ki so za slavo priprevljeni storiti marsikaj. Morda je Wilderjeva verzija boljša predvsem zaradi dvojca Matthau - Lemmon.
(#73) D.O.A. (1950)
Verjetno eden boljših filmov noir. Že uvodni stavek, kjer še živeči mož prijavi svoj umor je za v anale.
(#74) Paradise Now (2005)
Prijatelja iz otroštva sta vpoklicana na samomorilsko bombardiranje Tel Aviva. Eden je ateist, drugi zagrizeni vernik. Urgentno!
(#75) Tsotsi (2005)
Oskarjevec za tuje jezični film. Zasluženo. Mali pobalin pri pobalinskem dejanju stori tisto, kar si zagotovo ni želel in pričakoval. Dobro odigrano.
Hoodwinked (2005)
Večer relaksiranja. Risanka kjer se srečata Rashomon in Rdeča Kapica. Zeh...
(#76) Clockers (1995)
Spike Lee tam kjer je najbolj domač. Morda film res ni nikakršna novost te struje, a vseeno ima tisti dotik Leeja, ki ga zna v filme z pretežno črnskim castom vriniti le on.
Welcome to Collinwood (2002)
Štori, ki jih narava že dolgo tepe skušajo s ropom pridobiti bogatstvo. Če bi režiral Tarantino in s tem naredil ruralno legendo bi šlo, takole pa...
|
|
|
Post by Pauc on May 4, 2006 13:13:22 GMT 1
;D
(#77) The Island (2005)
Oseba, ki verjetno vsakodnevno onanira na Scarlet mi je toplo položila na srce naj si tale izdelek vseeno ogledam. Da je vredno. Da je Scarlet nepozabna. Okej si reče Pauc. In res. Film ni totalna polomija. Res, da je režiser Michael Bay šel spet predaleč, res, da je odigrano bolj na prvo žogo in vse prepuščeno vizualnosti, ampak vseeno je Paucu ideja všeč. In Scarlet ima res dobro rit.
(#78) Layer Cake (2004)
Drug diler proti vsem, vsi proti njem. Konec prov fajn. Film morda preveč spomni na Scorseseja, oh ali pa na Ritchieja. + novi James Bond.
The Matador (2005)
Izguba časa? Morda. Pierce Brosnan je 007 in nič drugega. Tudi plačanega morilca z težavami ne more skupi spravit, film bi morda lahko rešil kak bolj sposoben suport actor, a ni tudi tega.
(#79) Fury (1936)
Fritz Lang, nemec, ki prebeži v obljubljeno deželo, s tem filmom zareže v ameriško filmsko skorjo. Naprej je le zgodovina in zapuščina, ki jo mora videti vsak. Kaj pomeni volja ulice in kaj pomeni ameriški sodni sistem? Odlična kritika obojemu.
Brothers Grimm
Verjel sem, da kljub negativnosti, ki sem jo čutil do filma, lahko uživam v svetu Gilliamove domišlije. V svetu bratov Grimm, ki jih poznamo kot avtorja pravljic. Uh... tako naj tudi ostane.
(#80) The Roaring Twenties (1939)
Klasika! Kult! Film, ki ga mora videti prav vsak! Film, ki poleg Little Caesarja, The Public enemyja, The Scarface-a in še nekaterih odpira vrata zgodnjim krimičem in daje podlago vsem kasnejšim Coppolam, Scorsesejem, Friedkinom, De Palmam... Film, ki na platna zabetonira gangsterje, kriminalce, oderuhe in ostale nepridiprave. In iz njih naredi zvezde. + James Cagney, Humphrey Bogart.
|
|
|
Post by Slavko on May 6, 2006 11:02:27 GMT 1
Transamerica (2005)
Felicity Huffman, zvezdnica Razoèaranih gospodinj, je spet razoèarana. V Transameriki odlièno igra moškega, ki želi postati ženska.
Duncan Tucker (poleg režije je spisal še scenarij) je v svojem prvencu na platna spravil enega najbolj nenavadnih parov v filmski industriji: moškega, ki je tik pred operacijo spremembe spola in njegovega izgubljenega sina, ki zaradi prostitucije pristane v jeèi.
Bree se 17-letnemu sinu predstavi kot misijonarka, ki mu želi pomagati. Toby (Kevin Zegers) sprva v njej ne vidi niè drugega kot še enega izmed številnih mecenov, ki se mu bo slej kot prej potrebno zahvaliti na spolni ravni. Si lahko zamišljate kaj bolj nenavadnega: zapeljevanje lastnega oèeta?
Transamerika je v svoji pripovedni obliki ''road movie'', ki junaka spremlja pri preèkanju ZDA. Na vsebinski ravni pa prinaša trpko komedijo, ki stoji na odlièni igri Huffmanove. Njena pristna upodobitev transseksualca je globlja kot le rušenje tabujev, je odsev sledenja življenjskih sanj.
Kritiki so Felicity Huffman podelili veliko nagrad, med drugim tudi zlati globus. Ostala pa je brez smetane na kavi, saj si je zaslužila veè kot le nominacijo za oskarja. Reese Witherspoon (Hoja po robu) je pri zahvalnem govoru ob sprejetju pozlaèenega kipca jokala od sreèe. Najbrž se je tudi sama zavedala, da je bila njena zmaga neupravièena.
|
|
|
Post by Pauc on May 6, 2006 12:11:12 GMT 1
Vesel sem, da je film končno luč sveta ugledal tudi v slovenskih kinih.
Ej, srečanje s starši je bilo naravnost fantastično ;D
|
|
|
Post by Slavko on May 6, 2006 22:43:03 GMT 1
Ja, sej to bo to ... Štart je bil relativno medel in poèasen. OK, sej štekam, da je paè to alegorija njunega odnosa, ki se je poèasi razvijal in je lahko mal boleè. Sreèanje s starši je blo zanimivo. Men je bla pika na i sicer sreèanje z indijancem legendo. Všeè mi je bilo, ker ni bilo klasièno. Všeè mi je bil stari Indijanec in njegova izpoved. Car. Hkrati pa spet prispodoba, da so marginalne grupe bolj pripravljene sprejeti marginalce, kot pa veèina. Niè èudnega, da je delala od doma (phone call) pa še v mehiški restavraciji ... ups, spet ne med veèino ... spet marginalci ... no, pa tud vidl smo, da bi lahko tud boris v konèni fazi postal igralec hahahaha
|
|
|
Post by Slavko on May 12, 2006 13:58:26 GMT 1
Le Tempes qui reste (2005)
Francois Ozon se v Ostanku èasa rahloèutno sprašuje, kako naj mlad moški na vrhuncu moèi sprejme to, da mora umreti.
Izhodišèni zaplet je sila podoben Življenju brez mene, kjer glavna junakinja prav tako izve, da ima zaradi raka v zadnjem stadiju pred seboj le še tri mesece. V strogo omejenem èasu si želi storiti vse, o èemer je vedno le sanjala.
Ozonov osrednji lik je drugaèen. Nemudoma pretrga vezi s svojo družino in partnerjem. V minimalistiènem ozraèju (ki ga potencirata skrbno odmerjen dialog in glasba) si želi najti le mir s samim seboj. Izhodišèe je sicer ponujalo veè, vsekakor pa ne gre prezreti Melvila Poupanda, ki se je v koži glavnega junaka preprièljivo spoprijel s težko nalogo.
Nakljuèje ali ne, Ozon je svoj zadnji prizor po lanskem 5 x 2 že drugiè zapored postavil na plažo. 5 x 2 je (predvsem zaradi izbire naracije) prinesel zanimivo študijo o odnosu med moškim in žensko. Prizor na plaži je bil utrinek sreèe in pravzaprav zaèetek konca. Nekaj podobnega bi lahko trdil tudi za Ostanek èasa.
|
|