|
Post by Slavko on Mar 16, 2006 12:01:23 GMT 1
The Maltese Falcon (1941)
Rahlo razoèaran. Dober film, da ne bo pomote, a ni tistega rollercosterja, ko te kar meèe ... ko si pogubljen. To je namreè film noir. In kar hudo bi se mi zdelo, da bi Bogey tako *propadel* ... ne, ne ... preveè suveren, korak naprej, igra svojo vlogo ...
V stranskih vlogah zapazim Petra Lorra (Arsenic and Old Lace) in Elisha Cooka (The Killing).
|
|
|
Post by Pauc on Mar 16, 2006 12:12:28 GMT 1
Glede na to, da je to pri skoraj vseh filmologih tisti prvi pravi film noir je zanimivo, da mu ti oporekaš.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 16, 2006 15:52:49 GMT 1
Jaz nisem filmolog, temveè filmofil, kar je bistvena razlika. Tako kot je iz perspektive slednjega razlika tudi med filmi tipa The Killing/Sunset blvd./Double Indemnity in Maletse Falcon.
Pri slednjem je junak junak in niti za trenutek ne stopi v usodni mlin. Morda je krivo to, da ga igra Bogey. Usodna ženska zanj ni usodna. Seveda pa imamo vse ostalo, od sijajne igre luèi, cigaret in nesreènega konca (èeprav za nekoga drugega).
|
|
|
Post by Pauc on Mar 20, 2006 14:26:40 GMT 1
(#45) Corpse Bride (2005) Tim Burton in njegov svet. Zgodba o mrtvi nevesti, ki zaman čaka moškega njenih sanj, ki jo bo poročil. In po spletu nesrečnih okoliščin jo za roko zaprosi živ dec. Prebivalci Land of the dead se preselijo na površje, kjer bodo priča poroki med živim in mrtvim organizmom. Odlična merica Burtonovega humorja. (#46) Witness for the prosecution (1957) Billy Wilder tokrat na filmsko platno spravi eno izmed zgodb pisateljice Agathe Cristie. Bolj gre film proti koncu, bolj boste tarnali nad sicer sproščujočo borbo v sodni dvorani... Nekaj manjka boste rekli... Ha! Počakajte na konec! Eden bolj zanimivih twistov. Cry Wolf (2005) Hmja.... Film izgleda kot popolna reciklaža filmov kot so Scream, The Hole, Halloween, Final destination in mnogih drugih. Nedolžna igra se spremeni v kravi pohod serial kilerja. Ok, videno že stokrat. Ampak konec je dokaj nepričakovan in dobro izpeljan. A vseeno premalo, da bi ostal v spominu tudi po ogledu celotne serije Noč čarovnic, Freddyja itd... ;D
|
|
|
Post by Pauc on Mar 23, 2006 11:34:28 GMT 1
Evo mene ;D (#47) A Bronx tale (1993) "Dont waste your talent." je stavek, ki se v tem filmu izgovori kar nekajkrat. Je to morda stavek o režiji Roberta De Nira? Je to morda klic De Nirotovim izletom v komedije? Režija je presenetljivo dobra. Šola Martina Scorseseja se še kako pozna. Film sicer nič posebnega. Ulice Bronxa in odraščanje malega italo-američana, ki večji idol najde v okrajnemu donu, kot v delavnemu očetu... Film morda nekoliko preveč moralizira na trenutke. (#48) Sabrina (1954) Sicer nisem nikakršen privrženec romantičnih komedij, ampak če se v istem filmu srečajo Humphrey Bogart, Audrey Hepburn, William Holden in Billy Wilder za kamero, nikakor ne morem mimo njega. Larrabeejevi (Bogart, Holden) so izjemno bogata družina. Podjetniške lovke so razposlane vsepovsod. In kot v srednjem veku je jasno, da se mora princ poročiti s princeso. A po prihodu iz Pariza mlada Sabrina (Hepburn) s svojo francosko šarmantnostjo osvoji srce obeh bratov... Red Eye (2005) Ugrabitev, izsiljevanje, pobeg, smrt. Razlika je le, da se pol tega po novem dogaja na letalu. Normalno, po 11.9. 01 je na letalu možno vse. Glede na to, da je film režiral Wes Craven sem pričakoval nekoliko več izvirnega terorja. (#49) Cache (2005) Si predstavljate, da vas nekdo od daleč vseskozi opazuje, snema in preučuje. Da nekdo ve za vsak vaš korak, za vsakega prijatelja, za vse kar se dogaja okoli vas...? Meni bi se odtrgalo. ;D In vse to se dogaja zakoncema Laurent. Od daleč ju nekdo snema, poleg vhs-a pa jima vedno pošlje dvoumno skico krvavečega fantka. Ok, včasih tudi krvavečega petelina... Režija je odlična.... ee povsem drugačna kot smo je vajeni iz recimo NYPDB. Bolj mirne, statične kamere ne boste hitro našli. Evropski način? Morda. Upam.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 26, 2006 23:25:32 GMT 1
White Palace (1990)
Max (mladi James Spader) je star 27 let, dela v oglaševalski kampanji, živi lepo bogato življenje, a po smrti žene je osamljen. Nora Baker (ring any bell?; alias Susan Sarandon) je 43-letna natakirca, samska, ki ne more preboleti sinove smrti.
OK, model pride k njej na hamburger in iskra ljubezni je tu. Zanimiv nastavek, ki ga žge njegov sram predstaviti Noro kot svoje dekle. Hej, model je simpatièen in njegova tajnica sprejme veè povabil na zmenek kot Boro!
Lepa zgodba o tem, kaj ljubezen je in kaj bi morala biti, oziroma, o tem kaj hoèemo, da je ... Èeprav je tudi res, da zadnjih nekaj prizorov film žal zapelje na tisti klišejski vlak (ona pobegne, on ji sledi), ampak OK, še vedno zelo spodoben film.
|
|
|
Post by Pauc on Mar 27, 2006 6:12:27 GMT 1
Super filmski vikend:
(#50) Blue Velvet (1986)
David Lynch. Tudi tu težko razumljiv, tudi tu poseben, tudi tu samosvoj. V navidez mirnem mestu, polnem vsakdanjih stvari Jeffrey Beaumont (Kyle MacLachlan) ob najdenem ušesu sredi travnika kmalu ugotovi, da mesto vodijo čudni možje. Možje, ki imajo ugrabljenega otroka in moža Dorothy Valens (Issabela Rossellini), ki jim mora streči na tak ali drugačen način. Dobra kritika družbi. + Dennis Hoper v vlogi negativca. Zame morda najboljši Lynch. Poln simbolike.
(#51) Derailed (2005)
Charles Shine (Cliwe Owen) vsakdanji mož, ki pade pod fatalnimi čari Lucinde (Jennifer Aniston) in zakocka življenje. Sredi spolnega akta ju zasači nepridiprav (Vincent Cassel) in začne izsiljevati. Jasno najprej za 10.000 usd, nato za 100.000 usd. Dokler se Charlie temu odločno upre. Sledi twist, ki pozornemu gledalcu sicer postane jasen že malo prej, a vseeno.
(#52) Little Caesar (1931)
Boter vseh kasnejših gangsterskih limonad. Edward G. Robinson v vlogi Caesarja aka. Rica blesti, nič manj ne blesti film kot celota. Urgentno za vsakega movie buffa.
Stay (2005)
Mark Foster, režiser dobrega Monsters ball in Finding Neverland nas tokrat s pomočjo Evana McGregorja, Naomi Watts in Ryana Goslinga popelje med čas ko se srečata življenje in smrt... Morda preveč raztresen, preveč pomankljiv, težak za spremljanje, a vseeno dovolj globok, da o situaciji pomisliš tudi ko se creditsi že iztečejo... Vseeno pa manjka nekoliko več jasnosti...
(#53) Sorry wrong number (1948)
Huh, what a suspense! Kot da bi snemal Hitchcock... oz. sploh si ne predstavljam, da bi tole snemal Hitchcock. Ženska (Barbara Stanwyck) dobesedno priklenjena na posteljo po telefonu prestreže pogovor dveh možkih, ki se dogovarjata za umor ženske... Nič jasno... Ona je hotela le priti v kontakt z možem, ki ga že cel dan ni doma... in kmalu ugotovi zakaj ga ni doma... Kmalu ugotovi, da je mož vključen v čudno podzemno dejanje, ki lahko ogrozi njeno življenje... In famozne zadnje besede: "Sorry, wrong number!" Huh, what a suspense...
(#54) Mozart and the whale (2005)
Film o avtistih, ki se najbolje znajdejo v svoji družbi. Osrednja karakterja Donald (Josh Hartnett) in Isabelle (Radha Mitchell) se ljubita, prepirata, zabavata in počneta vse druge stvari, ki jih delamo "normalni". Gledalec začuti energijo, zato je po ogledu židane volje in navdahnjen nad življenjem... Lepo.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 27, 2006 10:19:54 GMT 1
The Green Mile (1999)
Tretji film Franka Darabonta, tretji po knjižnji predlogi Stephana Kinga. Èe odmislimo polurni eksperiment The Woman in the Room imamo dva izvrstna celoveèerca, ki se ukvarjata z zaporniško tematiko. Prvi je bil seveda neponovljivi The Shawshank Redeption.
Dogajanje je postavljenjeno v leto 1935, natanèneje zapor v Louusiani. Imamo šefa krila E Paula (Toma Hanksa) in nekaj zapornikov, ki vsi èakajo, da se sprehodijo po zelenem linoleju (naslov filma) do elektriènega stola, kjer èakajo na sreèanje s stvarnikom. Nenavaden je temnopolti, orjaški in rahlo rtardiran John Coffey (Michael Clarke Duncan), ki je na brutalen naèin pokonèal dve deklici.
188 minut je veliko èasa, da se izrišejo vsi odnosi ... dobro ... film je predolg, a Darabont lepo izriše like, karakterje, odnose. Vseeno pa je preveè napisan po "pravilih", da bi si zaslužil top oceno. Dvakrat isti recept (ne zgodba!) si paè ne zasluži najvišjo oceno. Casting je vseeno odlièen. Osebno me je navdušil David Morse (v vlogi paznika), èeprav ni imel veliko manevrskega prostora, a model je taprav ...
Aja, pa še ena malo izpod pasa: pazniki so bili bolj prijazni kot Drnovškovi nagovori v zadnjih tednih ... Dijaki iz Domžal so res peklenšèki ...
|
|
|
Post by Slavko on Mar 27, 2006 11:21:38 GMT 1
Proof (2005)
Matematièni film. OK, Pi (1998) in A Beautiful Mind (2001) sta se ukvarjala s tezo, da je korak med genijem in norcem majhen, minimalen ... oziroma, da ga sploh ni.
Tu imamo Catherine (Gwyneth Paltrow), hèerko nekoè genialnega matematika Roberta (Anthony Hopkins), ki je na stara leta mentalno opehal in je hèerka zanj skrbela.
Film se zaène z Robertovo smrtjo in pogrebom. V njeno bajto pride mladi matematik Hal (Jake Gyllenhaal), ki se želi prebiti skozi 103 neobjavljene zvezke, èe bi sluèajno našel kako idejo, ki bi se izkazala za veliko. Velika veèina ni niè pametnega, le v enem se skriva izjemna teorija, ki bi na glavo vrgla matematièni svet. Aha in potem se oglasi Catherine in trdi, da je ta zvezek v bistvu njeno delo.
Seveda je potrebno omeniti, da vsi sumijo, da je mentalna bolezen prešla tudi na Catherine ... in da je vse skupaj le plod njeje domišljije. V igro vstopi še njena starejša sestra Claire (Hope Davis), ki jo želi zvleèi v NY, kjer bi se poskusila pozdraviti ...
Kaj je res, kaj ni? Kdo je avtor izjemnega dela? Filmu se pozna hiba, da je literarna predoga dramsko delo in je apriori film preveè statièen ... gledališki. Gwyneth in Hope izjemno opravita svoje delo, Jake, Jakey boy pa je enostavno v resnici premlad, da bi igral njenega vrstnika, kaj šele doktorja matematike. So pa dobro zadeli tisti strah akademikov (ne le matematikov), da so pred zaèetkom 30-ih na svojem vrhuncu, nato je le še downfall ... jaz pa še niè pametnega napisanega. Jebiga.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 27, 2006 13:07:27 GMT 1
October Sky (1999)
Sputnik je oktobra 1957 postal prvi predmet, ki je poletel v nebo. Zadeva je bila s prostim oèem videti iz Zemlje. Vsi so govorili le o tem, s tem se je odprla vojna za vesolje.
October Sky je zgodba o moèi insperacije. Homer Hickam (Jake Gyllenhaal) je srednješolec, ki ga zadeva tako inspirira, da se odloèi, da bo izdelal raketo in jo poslal v vesolje. Hja. Model živi nekje na podežlju, kjer veèina dela v rudniku. Njegov oèe (rojen za vloge teènih rahlo diktatorskih fotrov - Chris Cooper) je šef rudnika. Edina pot iz mesta je igranje nogometa, sicer si obsojen na rudnik. A ne Homer! Najde tri somišljenike in zaènejo delati rakete ... Heh ...
Seveda pa je to tudi zgodba o odnosu med fotrom in sinom, o determiniranosti in seveda viziji.
Inspired by true story. Hickam je sam sodeloval pri scenariju. Prva veèja vloga Jake Gyllenhaala.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 29, 2006 14:17:46 GMT 1
Shadow of a Doubt (1943)
Stric Charlie (Joseph Cotten, videli smo ga tudi v Državljanu) je potencialni serijski morilec ovodelih žena. Charlie (Teresa Wright) je ime dobila po stricu in je neverjetno navezana nanj.
Nenadoma stric obišèe družino, ker mu je za petami policija. Ta ima dva kandidata za morilca, ki ju neodvisno išèe. Mladi Charlie se zaène vse skupaj sumièiti ... Tudi Alfred Hitchcock se poigrava z nami ... je ali ni strièek morilec ...
Bolj me je nacdušila filmografija Terea Wright, ki je s prvimi tremi filmi (The Little Foxes (1941), Mrs. Miniver (1941) in The Pride of the Yankees (1942) pobrala tri nominacije za oskarja; druga se je pozlatila.
|
|
|
Post by Slavko on Mar 29, 2006 19:33:02 GMT 1
Murder on the Oreniet Express (1974)
Èlovek, ki je zaljubljen tako v svet filma in svet knjig se sreèa v delu Agathe Christie. Veèna dilema: kaj filmska adaptacija stori knjižni predlogi?
No, ne bom preveè bluzil. Sidney Lumet (po daljšem èasu sem spet pogledal eno njegovo delo) na platna prinese najbolj (pri)znano delo britanske pisateljice, ki je porodila znamenitega belgijskega detektiva Hercula Poirota. Preprosta zgodba: Poirot se vraèa s Carigrada v London z znamenitim vlakom Orient Express. Nekje med Vinkovci in Brodom ubijejo enega potnika. Kdo je morilec?
Albert Finney kot Poirot se mi zdi preveè izumetnièen, res pa je, da sem jaz generacija, ki prisega na izjemnega Davida Sucheta. Med potencialnimi morilci so tudi Ingrid Bergman, Sean Connery, Anthony Perkins in Michael York.
|
|
|
Post by Pauc on Mar 30, 2006 13:02:04 GMT 1
(#55) Detour (1945)
B film, ki je bil posnet v vsega šestih dneh za pičel denar. Al Roberts (Tom Neal) je človek kateremu je usoda začrtala življenje. Neko težko noč kot štopar spozna prijaznega Charlesa (Edmund MacDonald), ki mu ponudi prevoz do LA-ja. A še preden še dobro odpravita, usoda poskrbi za prvi šok. Charles umre ob padcu iz avta. Umre na tak način, da je skoraj jasno, da smrt ni bila plod nesreče, ampak umora. In prvi v vrsti osumljenih bi bil Al. In tako Al truplo skrije, sam pa prevzame identiteto umorjenega. Dokler ga ne razkrinka še ena štoparka (Ann Savage), ki je bila prav tako deležna prijaznosti sedaj že hladnega Charlesa... In skupaj se odpravita na pot, kjer kmalu ugotovita, da je oče umorjenega težak kapitalist, ki je tik pred smrtjo. Biznis naj bi prevzel sine, ki pa ga oče že 30 let ni videl. In če smo v osrčju filma noir vemo kam gredo misli Ala in sopotnice. Dokler usoda drugič ne zmeša štrene. Ob prepiru Al spet dvoumno stori umor. Spet je glavni krivec... Kriza. Za film noir občudovalce, kamor spada tudi pisec teh vrstic je tole obvezno čtivo. Ima vse prvine dobrega filma noir, mračnost, poigravanje usode in propad glavnega protagonista. Morda ne ravno najbolje odigrano (glavni igralec bazira na samih klišejih), ne ravno najbolje posneto (normalno v 6ih dneh je težko premikati meje) ampak vseeno lepa zapuščina noir obdobja.
(#56) Butch Cassidy and the Sundance Kid (1969)
Film se v zadnjih dneh precej omenja, predvsem zaradi triumfiranja Brokeback mouintain. Namreč tudi v tem filmu nekateri vidijo gejevsko ljubezen med glavnima akterjema. A pojdimo po vrsti. Butch Cassidy (Paul Newman), možgani dvojca, in Sundance Kid (Robert Redford) najspretnejši strelec tega pola zemlje sta najbolj razvpita roparja bank in vlakov. Pred njima ni varen nihče. Pobereta vse, ne pustita ničesar. Pure biznis. A vsega lepega je enkrat konec. Izurjena konjenica se poda na lov in zasledovanje se zlepa ne konča. Čeprav je skupina zasledovalcev vedno korak oz. galop za njima, se vseeno zdi, da so korak pred njima. Zbežati morata vse do Bolivije, ki je zemlja novih priložnosti... heh, dežela novih ropov. Dežela novih trofej...
Morda je vez med tema modernima kavbojema res nekoliko bolj sočna. Nekako delujeta kot brata, če hočete. We live together, we die together bi bil mirno lahko njun moto. Če se obregnem nad energijo, ki jo tvorita Newman in Redford je jasno, da sta skupaj dve legendi. Morda mi v The Sting-u (1973) delujeta še nekoliko bolje.
|
|
|
Post by Pauc on Apr 3, 2006 13:10:08 GMT 1
(#57) Laura (1944) - Eden izmed top filmov obdobja noir. Če rečem, da se policaj zaljubi v dekle katere umor preiskuje je dovolj...
(#58) Good morning Vietnam (1987) - Robin Williams na radiu v Vietnamu. Tudi tu ga cenzura ne pusti iti do konca. Huh, kot danes Bush, ki ga lovi po odrih...
Rumor has it... (2005) - Neuspešna skrunitev Diplomiranca.
(#59) The Killers (1946) - Siodmakova verzija. Profesionalni morilci pridejo na hladen način umoriti Burta Lancasterja. Nikomur v mestu ni jasno zakaj. Trmasti preiskovalec stvari pride do dna...
|
|
|
Post by Slavko on Apr 3, 2006 19:41:16 GMT 1
Kill Bill: Volume 2 (2004)
Eden lepših filmov tega desetletja. Nevesta (Uma Thumran) nadaljuje iskalno misijo "Kill Bill". Dvojka je veliko manj krvava, dvojka sploh ni krvava, dvojka je iz tega stališèa zelo lepa. Tako obraèuna "le" z Buddom, Billovim bratom (kdo drug kot Michael Madsen) in Ello, zdajšnjo numero 1 morilko. Naèin kako obraèuna z njima (oziroma le Ello) je res ... phu .. mojstrski. Vmes še retrospektiva na njene uène ure pri mojstru Pai Mei-ju (legenda, kake fore ma z brado).
Toda vse ne bi bilo tako preprosto, èe Bill ne bi imel pripravljenega še enega preseneèenja.
Huh, zdej si bom mogoèe ogledal še enko. Res dober kontrast, ki skupaj sestavi prelepo ljubezensko zgodbo. Huh, Q is good, very good.
|
|