Ocena zadnjega filma, ki sem si ga ogledal ...

[Slavko]

The Butterfly Effect (2004)

Film se zaène s citatom teorije kaosa ... Saj veste tisto, da lahko en sam zamah metulja s krili na drugem delu sveta povzroèi unièevalni orkan ...

Film pa govori o majhnih mentalnih spremembah ... Natanèneje ... 20-letni Evan Trebon (Ashton Kutcher, po moje ena njegovih prvih resnih vlog) je študent psihologije (yupi). Zakaj študent psihologije? Malo plehka varianta (da se je odloèil ravno za psihologijo) --- v otroštvu je imel pogosto blackoute. Kar naenkrat ga je zmanjkalo, pa se ni spomnil, kaj se je zgodilo z njim. Tako globoko vase potlaèi dejstvo, da je bil pri sedmih letih žrtev sprijenega oèeta Georga Millerja (Eric Stolz), ki je mimogrede eksperimentiral s svojo hèerko Kayleigh (v odraslosti jo igra prikupna Amy Smart), pri 13 se je neslano skupaj s Kayleighevim bratom Tommyjem in prijateljem Lennyjem poigral s sosedo in njenim dojenèkom ... Doktor mu predlaga, da si zapisuje dnevnik, tako si bo morda zapomnil kaj veè ...

Po neljubem incidentu pri 13 letih se je Evan skupaj z materjo odselil (oèeta je imel v psihiatrièni bolnišnici, zlomka - tudi foter je imel podobne težave ... ne vem zakaj me tole spominja na Ibsnove Strahove?) Blackouti pa minejo ... Po nakljuèju ugotovi, da lahko s pomoèjo dnevnika odpotuje v preteklost in popravi svoja dejanja v "osloèilnih trenutkih" in tako vpliva na prihodnost. A glej ga zlomka, vedno kadar kaj spremeni v preteklosti, se v sedanjosti rezultira v mnogo bolj katastrofalnih posledicah ...

Dober nastavek. Zelo dober nastavek ... A stvar nekako ne steèe ... Ne vem zakaj. Morda zato, ker so v igri le tri sporne scene v otroštvu, ki jih mora gledalec najprej v kronološko pravilnem redu absorbirati, potem pa lahko skaèe le na njih ... Nekako ne deluje ... Na koncu se izkaže (spet), da ga lahko odreši le to, da se odpove svoji ljubezni življenja, huh?

Bojda (po pripovedovanju SP) ima directors cut še bolj krut konec. Da ne bom samo kritièen. Sveža ideja so režiserjev Erica Bressa in Mackeyja Gruberja, ki bojda že pišeta za scenarij nadaljevanja. Ta naj bi luè sveta ugledal leta 2007.

[Pauc]

torej konec na direcrors cutih lohk razkrijem. tip neredi samomor v maternici, pa je vse rešeno.

[Slavko]

pauc said:

torej konec na direcrors cutih lohk razkrijem. tip neredi samomor v maternici, pa je vse rešeno.

In kako sploh pride tja?!? Saj takrat še ni pisal dnevnika!?

[Pauc]

v zadnjem hipu si zavrti posnetek, kjer sta z mamo že na poti k rojevanju. pol je pa vsa prihodnost srečna in vesela.

[Slavko]

V treh dneh sem si še tretjiè ogledal Donnieja Darka ... Ah, kaj naj reèem: masterpiece ...

Lahko reèem samo:

Noro!!

[Pauc]

to meji na norost.

[Slavko]

pauc said:

to meji na norost.

Norost bi bila, èe bi šel zdajle ob enih ponoè film gledat še èetrtiè. A, hej! Saj že Vlado Kreslin poje: "Èuden si bil že kot otrok!"

[Pauc]

zakaj imam občutek, da si ga šel gledat še četrtič??

[Pauc]

Veronica Guerin (2003)

Režiser Joel Schumacher tokrat predstavi zgodbo prodorne irske novinarke Veronice Guerin.

Veronica je bila odločena, da mafijsko - narkotično strujo, ki je delovala v podzemlju Dublina razkrije, ne glede na posledice. Torej, kot nekakšna Erin Brockovich, le da se bori proti mamilom. Ja, tudi ona zanemari družino. Kljub opozorilom bije borbo še naprej, dokler jo leta 96 ne umorijo.

Za pravo dojemanje njenega dela, bi si morali dogodki vseeno slediti počasneje. Bolj poglobljeno. Tako pa film steče izjemno hitro in brez čustev, čeprav jih na koncu režiser kar poskuša in poskuša iztisniti iz gledalca. Za pohvalit pa je Cate Blanchett v vlogi naslovne junakinje.

[Slavko]

pauc said:

zakaj imam občutek, da si ga šel gledat še četrtič??

Kakšne nepreverjene trditve ... hm, hm ...

[Pauc]

da se ne bo še tebi Frank prikazoval ;D

[Slavko]

pauc said:

da se ne bo še tebi Frank prikazoval ;D

Ahh! Si ga že videl?? Film namreè, ne Franka ;D

[Pauc]

danes upam, da bo že pri meni. malo še manjka.

jutri ga pa pogledam

ej, a se gre danes zvečer na pir??

[Pauc]

The Majestic (2001)

Peter Appleton (Jim Carrey) je filmski ustvarjalec, v katerem pa ameriška vlada vidi komunistično grožnjo. Seveda, roka pravice ga takoj vzame v kremplje. Peter razočaran in zgrožen z avtom odide na razmišljajočo pot, ko doživi nesrečo, pade v reko in izgubi spomin. Zbudi se kot Dorothy v Čarovniku iz Oza. V neki drugi deželi. V deželi, kjer je vse mirno, prijazno, domače, v deželi, kjer je skoraj vsak moški padel v 2. svetovni vojni. Zamenjajo ga s 9 let pogrešanih vojnim junakom Lukom. Seveda Petru ni nič jasno. Je brez spomina. Ja, lahko je tudi Luke. Asimilacija je hitra. Z domnevnim očetom odpreta dolgo zanemarjen kino The Majestic, ki med drugim predvaja tudi A streetcar named Desire itd. Dokler se Petru ne vrne spomin in ugotovi, da v resnici ni Luke... Seveda, iščejo ga tudi v FBI-ju, čaka ga sojenje zaradi domnevnega sodelovanja s sovragom... Jasno, da mu nepoznani Luke vrine drugačen način razmišljanja, drugačno mentaliteto, kar ga reši zapora. Uf, hvala Luke.

Film režiserja Franka Darabonta, ki je ustvaril že dva super filma, Shawshank redemption in Green mile. Seveda, tudi v tem je prepoznati njegov slog, kvalitete omenjenih dveh pa vseeno ne doseže. Gledalec se zopet lepo naveže na glavnega protagonista, zopet z vsem srcem upa na pozitiven razplet. Jim Carrey pa dokazuje, da mu podobne, resne vloge, veliko bolje pristajajo kot pa nekatere komične vloge, ki jih je prideloval v 90-ih. Samo spomnite se ga v Man on the moon in v Trumanovem šovu...

[Pauc]

Cube zero (2004)

Tisti, ki ste gledali Cube (97) veste za kaj se gre. Skupina naključno izbranih ljudi se znajde v kocki, ki je del večje kocke, ta spet del še večje kocke itd, itd. Vsaka kocka ima tudi svojo past. Da je stvar še bolj zapletena, imajo vsi udeleženci izbrisan spomin. Si predstavljate to moro!? Uf, jaz si jo težko.
Leta 2002 nam servirajo nadaljevanje, Cube 2: Hypercube, ki pa izgubi oz. izniči vse kar nam da prvotni del.
Sedaj pa še tretji del, ki je po novih trendih seveda preddel prvemu.
Delno gledalec ugotovi za kaj je kocka sploh narejena, heh, neka ameriška demokracija se omenja. Pač nekakšen gulag po ameriško, bi lahko rekel. Spoznamo tudi fanta, ki v prvem delu pride do konca, no pogojno rečeno. Konec vseeno še vedno ni konec.
Torej, skrivnost še vedno ni razkrita, namen tudi ne povsem, je pa jasno, da je konec z izvirnostjo, ki smo je bili deležni 97-ega leta.