Post by Slavko on Jan 16, 2006 11:46:46 GMT 1
David Beckham: Moja zgodba (2003)
Kdo še ni slišal za Davida in Victorio Beckham? Biografija slavnega nogometaša ne prinaša nobenega novega vpogleda v njuno življenje.
Tudi tisti, ki jim je nogomet španska vas, dobro vedo, s èim se preživlja 30-letnik. Kako tudi ne? Zato vam ni treba spremljati športnih novic, saj se Beckham pojavlja tako v traèarskih novicah, reklamah, na posterjih, v zadnjih mesecih pa skuša prodreti še v svet filma.
Beckhamovo pripoved je na papir prenesel priznani športni novinar Tom Watt. Knjiga se tako vrti na osi nogomet – družina. David Robert Joseph Beckham se je rodil leta 1975 v Londonu. Njegov oèe je bil amaterski nogometaš in velik pristaš kluba Manchester United. Sinu je ob vsakem božièu podaril novo majico omenjenega kluba, zato ni èudno, da je David od oèeta prevzel tako navijaško strast do kluba kot vroèo željo zaigrati za barve kluba Manchester United.
Toda v primerjavi z oèetom je bil David nadarjen, zato ni presenetljivo, da je kmalu padel v oèi številnim oglednikom, ki si kruh služijo z iskanjem mladih talentov. Beckham je tako dobil priložnost, da se je že v zgodnjih najstniških letih preselil v Manchester, kjer je treniral z mladinsko ekipo. Morda bi prièakovali, da je bilo to obdobje eno najbolj norih v njegovem življenju, toda nogometaš ne postreže z nobeno zanimivo anekdoto. Tako se zdi še najbolj vznemirljiv dogodek iz tega obdobja veèer, ko se je napil z oèetom svojega tedanjega dekleta.
Zakon z Victorio - kljub nekaterim Davidovim skokom èez plot, ki pa v knjigi seveda niso omenjeni - se bere kot idealen, kot zgodba iz pravljice. In tako sta se tudi zaljubila. Beckham v knjigi priznava, da se je v Victorio nesmrtno zaljubil sredi Gruzije, kjer je gostoval z reprezentanco. V svoji sobi je gledal videospot skupine Spice Girls in takrat se je odloèil, da mora spoznati in osvojiti Victorio. Po njegovem pisanju naj bi se nekaj podobnega dogajalo z Victorio, ki naj bi se v prihodnjega moža zaljubila, ko je gledala nogometni album, njene oèi pa so se ustavile ravno na Davidu.
Nogometaš priznava, da je ob prvem sreèanju zmogel le »živjo«, vseeno pa mu je uspelo dobiti njeno telefonsko številko. Svojo zvezo sta na zaèetku gradila predvsem na telefonskih pogovorih, saj je bila Victoria zaradi glasbenega udejstvovanja vseskozi na poti. Na sploh je v knjigi èutiti veliko èustveno ranljivost glavnega protagonista. Vsaj tako nas želi preprièati sam David Beckham. V svoji karieri je kljub mnogim uspehom doživel tudi nekaj razoèaranj, predvsem v reprezentanènem dresu. Anglija je na svetovnem prvenstvu leta 1998 po enajstmetrovkah izpadla proti Argentini. Beckham je bil med tekmo izkljuèen, kar je bil po mnenju angleških novinarjev glavni razlog, da je reprezentanca predèasno zapustila prvenstvo. Ob vrnitvi v domovino je bil skoraj leto dni tarèa številnih tabloidov. Ob številnih razoèaranjih se je vedno obraèal na Victorio in svoje starše, ki so mu stali ob strani.
Veliko veèino svoje igralske kariere je Beckham preživel v Manchestru. V klubu, ki mu je bilo vzgojen in prirojen v podzavest. Morda je tudi to razlog, da Beckham o vsakem igralcu in trenerju najde pozitivno besedo. Tako bralec na trenutek dobi obèutek, da je knjiga le poligon za javno hvaljenje tega ali onega igralca. Vsi, ki vsaj malo poznate njegovo nogometno pot, veste da je klub leta 2003 zapustil, èeprav je bil vanj zaljubljen od otroških let. Razlog za to odloèitev je bil spor s trenerjem Alexom Fergusonom, ki naj bi zadnje mesece Beckhama obtoževal, da je z glavo premalo pri nogometu. Èeprav Beckham to zavraèa, pa vendarle to na neki naèin prizna s svojimi dejanji (kupovanje hiše, številne zabave …). Zgodba o Beckhamu se konèa pravzaprav na zaèetku knjige, ko se igralec predstavi v Madridu, kjer igra zadnji dve leti.
Omeniti velja tudi kakovost prevoda knjige, ki nekoliko šepa na nogometnem podroèju. Èlovek bi prièakoval, da se bodo založniki pri prevodu biografije nogometaša vsaj malo potrudili pri nogometnih izrazih. Veè kot oèitno je, da se prevajalka na nogomet ne spozna pretirano, saj nekatere nogometne izraze prevaja dobesedno, v slovenšèini pa vsaj nekateri za ljudi, ki podrobno spremljajo to igro, zvenijo rahlo smešno (primer: tekma se je konèala z izenaèenjem). Na nekaterih mestih pa prevod celo pomeni napaèno podajanje informacije (primer: na neki tekmi je igralec dobil rumeni karton, zaradi katerega ni smel igrati na naslednji tekmi; v prevodu pa izvemo, da je bil izkljuèen, èeprav le nekaj vrstic kasneje piše, da je dosegel zadetek).
David Beckham nas na eni strani preprièuje, da je povsem obièajen slehernik, ki ima težave s samozavestjo. Po drugi strani pa je skoraj zabavno brati, kako ostane brez besede ob sreèanju z Madonno, ali pa kako prosi za avtogram velikega Michaela Jordana. Splošen vtis knjige, ki se bere sicer izjemno hitro, je kljub vsemu nekako preveè sterilen. Beckham skoraj v sleherni vrstici skuša pustiti vtis, da je družina najveèje bogastvo; o vsakem èloveku skuša poiskati najboljšo možno besedo. Ne razumite me narobe; s tem ni niè narobe, a kaj ko je èutiti neko prisiljeno držo javne zvezde. Nogometni navdušenci bi rekli, žal zvezde, ki ni veè nogometna. Najbolj priljubljena postranska stvar na svetu je v knjigi res v središèu pozornosti, zato knjige ne priporoèam bralcem, ki ne marajo ali ne razumejo te planetarne igre. Za vse drugge (posebej navdušence Manchester Uniteda) pa knjiga predstavlja nov vpogled v svet, ki jih zanima.
Kdo še ni slišal za Davida in Victorio Beckham? Biografija slavnega nogometaša ne prinaša nobenega novega vpogleda v njuno življenje.
Tudi tisti, ki jim je nogomet španska vas, dobro vedo, s èim se preživlja 30-letnik. Kako tudi ne? Zato vam ni treba spremljati športnih novic, saj se Beckham pojavlja tako v traèarskih novicah, reklamah, na posterjih, v zadnjih mesecih pa skuša prodreti še v svet filma.
Beckhamovo pripoved je na papir prenesel priznani športni novinar Tom Watt. Knjiga se tako vrti na osi nogomet – družina. David Robert Joseph Beckham se je rodil leta 1975 v Londonu. Njegov oèe je bil amaterski nogometaš in velik pristaš kluba Manchester United. Sinu je ob vsakem božièu podaril novo majico omenjenega kluba, zato ni èudno, da je David od oèeta prevzel tako navijaško strast do kluba kot vroèo željo zaigrati za barve kluba Manchester United.
Toda v primerjavi z oèetom je bil David nadarjen, zato ni presenetljivo, da je kmalu padel v oèi številnim oglednikom, ki si kruh služijo z iskanjem mladih talentov. Beckham je tako dobil priložnost, da se je že v zgodnjih najstniških letih preselil v Manchester, kjer je treniral z mladinsko ekipo. Morda bi prièakovali, da je bilo to obdobje eno najbolj norih v njegovem življenju, toda nogometaš ne postreže z nobeno zanimivo anekdoto. Tako se zdi še najbolj vznemirljiv dogodek iz tega obdobja veèer, ko se je napil z oèetom svojega tedanjega dekleta.
Zakon z Victorio - kljub nekaterim Davidovim skokom èez plot, ki pa v knjigi seveda niso omenjeni - se bere kot idealen, kot zgodba iz pravljice. In tako sta se tudi zaljubila. Beckham v knjigi priznava, da se je v Victorio nesmrtno zaljubil sredi Gruzije, kjer je gostoval z reprezentanco. V svoji sobi je gledal videospot skupine Spice Girls in takrat se je odloèil, da mora spoznati in osvojiti Victorio. Po njegovem pisanju naj bi se nekaj podobnega dogajalo z Victorio, ki naj bi se v prihodnjega moža zaljubila, ko je gledala nogometni album, njene oèi pa so se ustavile ravno na Davidu.
Nogometaš priznava, da je ob prvem sreèanju zmogel le »živjo«, vseeno pa mu je uspelo dobiti njeno telefonsko številko. Svojo zvezo sta na zaèetku gradila predvsem na telefonskih pogovorih, saj je bila Victoria zaradi glasbenega udejstvovanja vseskozi na poti. Na sploh je v knjigi èutiti veliko èustveno ranljivost glavnega protagonista. Vsaj tako nas želi preprièati sam David Beckham. V svoji karieri je kljub mnogim uspehom doživel tudi nekaj razoèaranj, predvsem v reprezentanènem dresu. Anglija je na svetovnem prvenstvu leta 1998 po enajstmetrovkah izpadla proti Argentini. Beckham je bil med tekmo izkljuèen, kar je bil po mnenju angleških novinarjev glavni razlog, da je reprezentanca predèasno zapustila prvenstvo. Ob vrnitvi v domovino je bil skoraj leto dni tarèa številnih tabloidov. Ob številnih razoèaranjih se je vedno obraèal na Victorio in svoje starše, ki so mu stali ob strani.
Veliko veèino svoje igralske kariere je Beckham preživel v Manchestru. V klubu, ki mu je bilo vzgojen in prirojen v podzavest. Morda je tudi to razlog, da Beckham o vsakem igralcu in trenerju najde pozitivno besedo. Tako bralec na trenutek dobi obèutek, da je knjiga le poligon za javno hvaljenje tega ali onega igralca. Vsi, ki vsaj malo poznate njegovo nogometno pot, veste da je klub leta 2003 zapustil, èeprav je bil vanj zaljubljen od otroških let. Razlog za to odloèitev je bil spor s trenerjem Alexom Fergusonom, ki naj bi zadnje mesece Beckhama obtoževal, da je z glavo premalo pri nogometu. Èeprav Beckham to zavraèa, pa vendarle to na neki naèin prizna s svojimi dejanji (kupovanje hiše, številne zabave …). Zgodba o Beckhamu se konèa pravzaprav na zaèetku knjige, ko se igralec predstavi v Madridu, kjer igra zadnji dve leti.
Omeniti velja tudi kakovost prevoda knjige, ki nekoliko šepa na nogometnem podroèju. Èlovek bi prièakoval, da se bodo založniki pri prevodu biografije nogometaša vsaj malo potrudili pri nogometnih izrazih. Veè kot oèitno je, da se prevajalka na nogomet ne spozna pretirano, saj nekatere nogometne izraze prevaja dobesedno, v slovenšèini pa vsaj nekateri za ljudi, ki podrobno spremljajo to igro, zvenijo rahlo smešno (primer: tekma se je konèala z izenaèenjem). Na nekaterih mestih pa prevod celo pomeni napaèno podajanje informacije (primer: na neki tekmi je igralec dobil rumeni karton, zaradi katerega ni smel igrati na naslednji tekmi; v prevodu pa izvemo, da je bil izkljuèen, èeprav le nekaj vrstic kasneje piše, da je dosegel zadetek).
David Beckham nas na eni strani preprièuje, da je povsem obièajen slehernik, ki ima težave s samozavestjo. Po drugi strani pa je skoraj zabavno brati, kako ostane brez besede ob sreèanju z Madonno, ali pa kako prosi za avtogram velikega Michaela Jordana. Splošen vtis knjige, ki se bere sicer izjemno hitro, je kljub vsemu nekako preveè sterilen. Beckham skoraj v sleherni vrstici skuša pustiti vtis, da je družina najveèje bogastvo; o vsakem èloveku skuša poiskati najboljšo možno besedo. Ne razumite me narobe; s tem ni niè narobe, a kaj ko je èutiti neko prisiljeno držo javne zvezde. Nogometni navdušenci bi rekli, žal zvezde, ki ni veè nogometna. Najbolj priljubljena postranska stvar na svetu je v knjigi res v središèu pozornosti, zato knjige ne priporoèam bralcem, ki ne marajo ali ne razumejo te planetarne igre. Za vse drugge (posebej navdušence Manchester Uniteda) pa knjiga predstavlja nov vpogled v svet, ki jih zanima.